Azija je tudi med Slovenci ena najbolj priljubljenih popotniških destinacij - ponuja osupljivo pokrajino, eksotiko in ugodne cene. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Sajovic
Azija je tudi med Slovenci ena najbolj priljubljenih popotniških destinacij - ponuja osupljivo pokrajino, eksotiko in ugodne cene. Foto: MMC RTV SLO/Ksenja Sajovic

Pri CNN-u so tako sestavili seznam 25 (po krivici) spregledanih azijskih kotičkov, kjer lahko ubežite množicam.
Tu je tibetanska planota, eno najmanj poseljenih območij na svetu, pa samotne plaže Vietnama in japonski otok mediteranskega pridiha.
Namesto poziranja ob Kitajskem zidu se odločite za alternativo - Divji zid Kitajske, pred vrvežem Katmanduja pa se zatecite v nepalski Vrt sanj.
Turnir pola v gorah, kava v Hanoju
Obiščite neraziskane palače in mošeje Indonezije ali pa se po stranski cesti podajte na vrh najvišje tajske gore. V Makau se bumu igralnic ognite v starem delu mesta, v Pakistanu si oglejteturnir pola na najvišji nadmorski višini, v Šrilanki obiščite zelenjavno tržnico, v Hanoju pa živahno študenstko kavarniško četrt.
Za ljubitelje plaže in mivke Tajska ponuja še nekaj neodkritih rajev na Koh Koodu, v Singapurju obiščite farme vsega mogočega, v Mjanmaru pa naj se vaše oči spočijejo na mističnih zlatih pagodah.

Hoh Šil, Tibet: Ni težko ugotoviti, zakaj je tibetanska planota Hoh Šil tretje najmanj poseljeno območje na svetu. 45.000 kvadratnih kilometrov velik naravni rezervat leži 4.700 metrov nad morsko gladino in ga skozi vse leto bičajo močna deževja ter peščeni viharji. Kljub ekstremnemu podnebju pa tu najdemo kar 21 ogroženih živalskih vrst, vključno s tibetansko antilopo, divjim jakom in tibetanskim divjim oslom. Kitajska vlada je lani umaknila prepoved obiska tega območja in zdaj se lahko popotniki prijavijo za od pet- do šestdnevne ekoture na Hoh Šil. Pričakujte vrste, saj je število obiskovalcev omejeno na le tisoč letno. Foto: flickr
Plaža An Bang, Vietnam: Obalno staro mesto Hoi An v osrednjem Vietnamu je najbolj znano po svojih krojaških trgovinah, izjemnih plažah in sveži morski hrani. Večina turistov jo mahne na plažo Cua Dai na koncu istoimenovane ceste, štiri kilometre iz mesta. A na sicer lepem kotičku lahko postane hitro gneča, poleg tega pa kraj še pogosto nadzira policija. An Bang, plaža na koncu ceste Hai Bai Trung, malce ven iz mesta, je odlična alternativa. Tu večinoma najdemo krajevne turistične agencije, a pred kratkim so tudi tujci odprli nekaj barov v kolibah na plaži. Čakajo vas dobra hrana, viseče mreže in nepričakovani filmski večeri na prostem. Foto: Uradna turistična stran
Šodošima, Japonska: Šodošima ali Otok malih fižolov je japonska različica Mediterana. Čeprav boste le stežka našli tujega popotnika, ki pozna ta otok, pa med domačimi japonskimi turisti slovi po svojih bujnih oljčnih nasadih, vročih vrelcih in divjih opicah. 817 metrov visoka gora Hošigajo-san (Gora kraljestva zvezd) je odlična razgledna točka za občudovanje slikovite pokrajine Šodošime, vključno s slavnimi dolinami Kankakei in Čoši-kei. Vroči vrelci, ki jih po otoku kar mrgoli, pa so po dolgem dnevu pohajkovanja po deželi balzam za utrujene nožice. Foto: flickr
Divji zid, Kitajska: Že mogoče, da je Kitajski zid zadržal barbarske horde, a je nemočen proti kitajskemu kiču. Najbolj priljubljeni točki zidu, Badaling in Mutianju, sta pogosto preplavljeni s turisti in prodajalci. Najboljši način, da izkusite njegovo resnično veličastnost, je, da kampirate in se podate na pohod po Divjem zidu (nerekonstruirani deli, pogosto v razvalinah in prerasli). Severno od Pekinga je okoli 640 kilometrov zidu, v sosednji provinci Hebei pa še precej več in ni težko najti osamljen odsek. Na nekaterih delih lahko hodite več ur, ne da bi naleteli na turista. Vzemite s seboj spalno vrečo, prespite v krušečem se opazovalnem stolpu in si predstavljajte, da ste mingovski stražar, ki opreza za mongolsko vojsko. 10-kilometrski odsek Divjega zidu med Džinšanlingom in Simataiem je priljubljena točka za pohodništvo, dobro ohranjene odseke ima tudi Huanghuačeng. Foto: flickr
Vrt sanj, Nepal: Po nekaj dnevih v nepalski kaotični prestolnici Katmandu se napotite naravnost v zatočišče Vrta sanj. Vrt, znan tudi kot Kešar Mahal, leži ob vhodu v Tamel, običajno prvem postanku obiskovalca Katmanduja. S svojimi eksotičnimi rastlinami, evropsko navdahnjenimi nepalskimi pavilijoni in vrtovi ter restavracijo in barom pod okriljem prestižnega Dwarika’s Hotela je Vrt sanj pravi kraj za sprostitev. Sprehodite se čez manjšo razstavo, ki kaže vse renovacije, ki jih doživel vrt, berite knjige ob vodnjakih ali pa zakinkajte v tej zeleni idili. Vrt je najbolje obiskati zgodaj zvečer, tako da ga lahko še vidite v dnevni svetlobi, pozneje pa večerjate v romantično osvetljenih paviljonih. Foto: Uradna stran
Ratu Boko, Indonezija: Območje Jogdžakarte je pravi muzej indonezijske dinastične zgodovine. Slavni budistični tempelj Borobodur in njegov hindujski dvojček Prambanan privabljata obiskovalce s svojim nadrobnim reliefom. A v bližini se nahaja tudi pogosto spregledan palačni kompleks Ratu Boko, ki ponuja še bolj fantastičen pogled v kulturno-verski izvor regije. Z grebena, imenovanega Tisoč gričev, daje Ratu Boko izjemne razglede na Prambanan in na najbolj dejaven vulkan na Javi, Mt. Merapi. Od palače sicer danes ostajajo le še temelji in nekdanja kopališča, medtem ko je skrivnostni vodnjak blizu upepelitvenega prostora palače hindujska romarska točka, daj naj bi imela voda čudežne moči. Foto: flickr
Rua da Tercena, Makao: Ob vsem igralniškem bumu Makaa ostaja stara ulica Rua da Tercena spregledan del mesta. Ulica je drastični odmik od precej pretiranega turističnega kiča, ki je preplavil ostale dele Makaa, in spominja obiskovalce na to, kako je bilo mesto videti, preden so se vanj naselila multinacionalna telesa. Obrtniki na cesti tesajo kitajsko pohištvo, prenapolnjene starinarnice pa se odprejo šele pozno popoldne. Poulični kioski prodajajo tamkajšnje delikatese, kot sta dušeno kravje drobovje in kokosov sladoled. Foto: Uradna turistična stran
Koh Kood, Tajska: Tajski Koh Kood je morda eden izmed zadnjih krajev, ki še lahko dosežejo mit neobljudenega azijskega obalnega paradiža. Za to ima vse potrebne atribute: deževni pragozd, ljubke ribiške vasice, kokosove plantaže, izvrstne kraje za potapljanje in manj kot 2.000 prebivalcev. Je tudi precej s poti. Do sem pridete z enournim poletom iz Bangkoka, lahko pa se greste tudi na vlak ali ladjo. Koh Kood je kot korak nazaj: elektrike, medmrežja in avtomobilov tu praktično ni. Foto: flickr
Tempelj Haedong Jonggung, Južna Koreja: Tempelj Haedong Jonggung v Busanu leži ob pečini, anomalija med korejskimi tradicionalnimi templji, obrnjenimi h goram. Je pa tudi stran od mestnega vrveža. Tempelj je ustanovil veliki duhovnik Naong in mnogo jih pride sem častit veliko boginjo Budo usmiljenja, ki se je po legendi dvignila iz morja na hrbtu zmaja. Tempelj je med japonsko okupacijo uničil požar, a so ga v 30. letih prejšnjega stoletja vrnili v prvotno stanje. Najboljši čas za obisk je med vsakoletnim festivalom lotusovih lampijončkov. Foto: flickr
Turnir pola na Šandurju, Pakistan: Morate biti že res goreč ljubitelj pola, da si v živo ogledate turnir na Šandurju, verjetno najbolj odročen turnir pola na svetu. Turnir od leta 1936 poteka vsako leto julija na pakistanskem prelazu Šandur, kakšnih 3.700 metrov nad morsko gladino. Devet ur zelo tresoče vožnje boste potrebovali za pot od Čitrala na zahod in 13 ur od Gilgita na vzhod. Na tekmovanju sodeluje šest ekip z obeh strani prelaza, kljub odročnosti pa si turnir ogleda na tisoče ljudi, željnih vznemirjenja in slavja, vključno s predsednikom.
Farma morskih ježkov, Hongkong: Podobno kot imajo Japonci svoje ribje tržnice, se je zdaj hongkonški Sai Kung lotil poceni farm morskih ježkov. Svež škrlaten morski ježek na farmi Leung Šuen vas bo stal manj kot 33 hongkonških dolarjev. Farma postaja privlačna tudi med tamkajšnjimi gurmanskimi krogi, ki romajo sem na kitajske jedi iz morskih ježkov, kot so poparjen beljak z morskim ježkom ali pa pomladanski zavitki z ježki.
Muzej Miho, Japonska: Podobno kot pri Guggenheimu tudi pri veličastnem japonskem muzeju Miho arhitektura muzeja zasenči umetniško razstavo znotraj njega. Ne moremo sicer videti orjaške strukture z razdalje, saj je 80 odstotkov potopljene v goro. Zgradbo iz stekla in apnenca je zasnoval Im Pei in črpa navdih v kitajski utopiji, ki jo je opisal pesnik Tai Juanming v pesmi Pomlad breskovega cveta. Miho ostaja zvest svoji izmuzljivi muzi, saj se boste morali na poti do njega peljati skozi predor in čez most v spokojnem gozdu Šiga. Zunanjost stavbe se zgleduje po japonskem svetišču, znotraj pa je na ogled okoli 250 azijskih in zahodnih starin. Foto: Uradna spletna stran
Nacionalni park Terelj, Mongolija: Le 60 kilometrov od prestolnice ponuja nacionalni park Terelj vpogled v nomadsko mongolsko življenje, ne da bi morali več dni potovati s tovornjakom po netlakovani cesti. Izlet je lahko enodneven, a mnogi obiskovalci se odločijo prenočiti v geru, tradicionalni jurti, ki številnim Mongolcem še vedno predstavlja dom. Manjše poseljeno območje parka se lahko zdi malce turistično, a Terelj je prostran in večinoma neposeljen in lahko ga raziščete peš ali pa na konju. Nekaj minut ježe od glavnega kampa lahko vidite mongolske kavboje, ki udomačujejo divje konje in pasejo ovce. Med preostalimi dejavnostmi so še rafting, plezanje, gorsko kolesarjenje in tek na smučeh. Naredite postanek ob jezeru Kagin Khar, 20 metrov globokem ledeniškem jezeru, in ob vročih vrelcih Jesti. Foto: flickr
Haputale, Šrilanka: Megličasto šrilanško mesto Haputale je ob zori prava paša za oči. Vsako jutro zaviti Tamilci na ulicah prodajajo angleško zelenjavo, medtem ko počasi oživlja vrvež na mestnih bazarjih in cestah. Mislili bi si, da ste na angleškem trgu, le da je ta bizarno ležeč na ozkem gorskem grebenu z odsekano pečino na obeh straneh. Haputale z nadmorsko višino 1.579 metrov leži na južnem robu šrilanškega osrednjega višavja in vse okoli mesta boste našli ostanke šrilanške britanske zapuščine - zlasti na številnih čajnih plantažah, med njimi čajno posestvo Dambatenne, ki še danes predeluje čajne lističe s pomočjo viktorijanskih naprav. Foto: flickr
Okrožje Hai Ba Trung, Vietnam: Hanojska Stara četrt in jezero Hoan Kiem sta obvezna postanka na turistični poti. Tradicionalna arhitektura, poulična hrana in kaotični promet so sicer zelo očarljivi, a mesto ponuja več kot le obljudene ulice v '36-ki'. Hai Ba Trung južno od jezera Hoan Kiema je največja rezidenčna četrt mesta, ki se razteza od alej, obrobljenih s starimi francoskimi kolonialnimi stavbami, do univerze. Najbolj zanimiv del mesta teče od osrednjega okrožja Hoan Kiem do večnadstropnega nakupovalnega centra stolpa Vincom. Trieu Viet Vuong slovi po svoji živahni študentski kavarniški sceni, še zlasti ne spreglejte komunistično zasnovanega Cong Caféja. Lenin Park na bližnji ulici Le Duan je največji park prestolnice - če boste imeli srečo, boste opazili upokojence, ki prakticirajo tai chi pred kuliso mladih, ki izvajajo break dance do zgodnjih juter. Foto: Uradna turistična stran
Kota Gede, Indonezija: Prvi postanek večine obiskovalcev v Jogdžakarti je sultanova palača, geografsko srce mesta, prepolno turističnih avtobusov. A nostalgična Kota Gede, bolje znana kot staro mesto, ponuja še boljši vpogled v zgodovino Jogdžakarte. Tukajšnja mošeja je najstarejša v mestu in služi kot pokopališče za nekdanje sultane in njihove družine. Prizorišče je spokojno neodkrito od trgovcev in turističnih gneč in velika verjetnost je, da boste naleteli le na prebivalce, ki postopajo naokoli, in na radovedne tamkajšnje otroke. Na poti do mošeje so ateljeji srebrnine, ki izjemno poceni prodajajo umetelen srebrn nakit. V primerjavi s konservativno kraljevo palačo je Kota Gede živahen, prizemljen pogled na začetke Jogdžakarte. Foto: flickr
Farme Kranji, Singapur: Za malce rustikalne sprostitve v Levjem mestu se napotite do predmestja Kranji, kjer okoli ducat urbanih farm kar tekmuje, kdo vam bo prodal sveže pridelke. Večina farm je odprtih za javnost, od organskih farm, kot sta Bollywood Veggies in Fireflies Health Farm, do žabje farme. Poučna tura mlekarne Hay prodaja kozje mleko, tržni akvarij Hausmann pa ponuja lovljenje rakcev in hranjenje želv za najmlajše. Kranji ponuja tudi 'prenočevanja na farmi', čeprav vse skupaj sumljivo deluje bolj kot razkošna vila v preobleki. Foto: Uradna spletna stran
Pekan, Malezija: Malezijsko mesto Pekan sp turisti v večji meri spregledali in bolje je tako. Pekan leži na obrežju reke Pahang, njegova relativna anonimnost med tujimi obiskovalci pa pomeni, da se tamkajšnji prebivalci še vedno sramežljivo hihitajo ob pogledu na tujce. Blizu reke je promenada starih trgovin, kakšnih 15 minut stran od mesta pa plaža. Tu najdemo tudi nekaj zanimivosti, kot sta, denimo, muzej s skrivnostnim bodalom in kraljeva mošeja Abu Bakar. Foto: flickr
Serosugil, Južna Koreja: S celim kupom 'odtrganih' butikov in nenavadnih obedovalnic je bil Garosugil nekdaj najbolj trendovska točka Seula. A z množicami so narasle tudi cene nepremičnin in rezultat je bil množičen beg oblikovalcev in majhnih trgovin ter priliv Starbucksov in Mister Donutsov. A mali podjetniki so se preselili le na okoliške ulice in se razkropili po neopredeljivem rezidenčnem okolišu z ljubkimi kavarnami, trgovinami in bari. Serosugil, kot se zdaj imenuje obrobno območje Garosugila, ima cel kup vinskih barov in kavarn. Zasvojenci z nakupovanjem se napotite v vintage veleblagovnice, kakršni sta 60 Mod in Bell & Nouveau. Foto: Uradna spletna stran
Arhitekturni muzej na prostem Edo-Tokio, Japonska: Edo-Tokio ni povprečen zadušljiv, škatlast muzej. Prostor in čas s prenosom ohranjenih zgodovinskih stavb z vse države prenaša na sedem hektarjev odprtega prostora. Še boljše? Obiskovalci lahko teptajo po ostankih. 25 razstavljenih zgradb je razvrščenih od slamokritih kmetij iz časa cesarja Meidžija do premierjevega doma iz 20. let prejšnjega stoletja.
Mjanmar: Mnogi politično ozaveščeni popotniki se burnemu Mjanmaru izogibajo že od 90. let dalje, ko jim je to svetovala voditeljica opozicije v hišnem priporu Aung San Su Či. A zdaj, zahvaljujoč njenim lanskim pozivom h koncu bojkota, je nekdanja Burma znova na turističnem radarju. Mjanmar je prava zlata jama za radovednega popotnika, če ta le pogleda prek političnih zdrah. Nekdanja prestolnica Jangon je obrobljena z zlatimi pagodami, legendarni hotel The Strand, kjer so nekoč prenočili taki veliki duhi kot George Orwell in Graham Greene, pa ohranja še večji del svojega šarma starega sveta. Deželo si lahko ogledate tudi na bolj romantične načine: denimo z balonom ali pa s križarjenjem po reki Iravadi ob sončnem zahodu. Foto: flickr
Cerkev San Joaquina, Filipini: V provinci, polni španskih kolonialnih spomenikov, si ne bi mislili, da bo majhna cerkvica, skrita v zaspanem mestecu, dvignila toliko prahu. A je. Malo znana cerkev San Joaquina v filipinski provinci Iloilo je popolno presenečenje. Namesto apnenčastih opek in devic Marij njen nelagodni relief prikazuje prizor krvavega spopada, vključno s streljanjem in možmi, vrženimi s konjev. Edina cerkev na Filipinih z 'vojno tematiko' je bila zgrajena leta 1869 v spomin na špansko uničenje Maročanov v bitki pri Tetuanu. Cerkev stoji v obalnem mestecu Iloilo, ki se ponaša z eno najlepših obal v Visayah. Foto: flickr
Doi Inthanon, Tajska, stranska pot: Če načrtujete obisk najvišje gore Tajske, Doi Inthanonm, in se želite ogniti prometu običajne ceste, obstaja na zadnji strani manj obljudena cesta, ki ponuja enako lepo vožnjo. Od Čaing Maia se odpeljite južno do Čom Tonga. V Sanpatongu zavite desno na cesto do Mae Vanga. Ko vas premetava po razritih hribovitih cestah, bodite pozorni na asfaltiran odcep na grebenu levo. Sledite mu in cesta vas bo popeljala vse do vrha. Foto: flickr
Džungla blizu Tasik Činija, Malezija: Tasik Čini je najbolj znan po tem, da je drugo največje sladkovodno jezero Malezije, a kar mnogi spregledajo, je osupljiva džungla na obrežju. Gozdovi Tasik Činija so med najbolj neokrnjenimi v državi, polni slapov in jam, ter dom ogroženih živalskih vrst, kakršne so tigri, sloni in divji vepri. Opazovalci ptic se sem napotite med oktobrom in marcem, ko se nad Tasik Čini zgrnejo ptice selivke iz severne Azije. Foto: flickr
Naravni rezervat gozda topolov Tarim, Šindžiang, Kitajska: Čeprav ni ena od najprepoznavnejših znamenitosti Kitajske, se vam dolga hoja do mističnega in z zgodovino polnega Tarima izplača. Turistični urad Šindžianga trdi, da kar 90 odstotkov svetovnih topolov najdemo ob reki Tarim. Po kitajski legendi naj bi topoli ob Tarimu dočakali starost tisoč let, nato pa počasi umirali, ne da bi pri tem gnili, še nadaljnjih 2.000 let. Čeprav o tem nismo popolnoma prepričani, pa tukajšnji orjaški topoli vseeno dajejo mitu določeno verodostojnost. Jeseni se obiskovalci znajdejo oviti v gozd zlate in rdeče s kuliso nežnih peščenih sipin v ozadju.