Tamkajšnji prebivalci se že stoletja preživljajo od kozjereje in obdelovanja pšeničnih polj, obdanih z mogočnimi, zasneženimi šesttisočaki, medtem ko po pokrajini posejani budistični samostani opominjajo na navezanost pokrajine na sosednji Tibet.

A tradicija v tem času, ko se trume rastočega indijskega srednjega sloja zgrinjajo na počitnice v to spokojno, skoraj nezemeljsko pokrajino, naglo izginja in bledi. Ima pa življenje v Ladaku, v tem odročnem kotičku severozahodne Indije, še vedno svoje prednosti, meni Taši Phutit, 81-letna kmetovalka in gospodinja.

"Zdaj lahko jemo boljšo zelenjavo in nosimo boljša oblačila. Težava je, da ljudje postajajo lakomni," razlaga pred svojo kamnito hiško v Stoku, vasi 15 kilometrov iz Leha, največjega mesta v Ladaku.

Ogrevanje s kravjaki
Prebivalci te vasi 3.500 metrov nad morjem svoje domove ogrevajo s posušenimi kravjaki, vodo pa segrevajo s sončno energijo. To je povezana skupnost, v kateri vsi vaščani pomagajo pri žetvi soseda, preden se skupaj preselijo na polje tretjega.

Večinsko prebivalstvo teh kamnitih vasic sredi pustinje Leha predstavljajo budisti, ki pa so v celotni Indiji krepko v manjšini (le 9 milijonov od 1,3 milijarde prebivalcev), čeprav naj bi Siddhartha Gavtama, ustanovitelj budizma, svoje razsvetljenje doživel prav v tej državi. Kar lep delež prebivalstva Ladaka sicer sestavljajo etnični Tibetanci, ki so prebegnili čez mejo po vstaji proti kitajski nadvladi leta 1959.

Turistični bum
Največja sprememba za Ladak danes je popoln razcvet turistične industrije v Indiji, pri čemer vlada napoveduje, da bo Ladak že prihodnje leto obiskalo skupno 313.000 obiskovalcev, kar je desetkrat več kot leta 2002, pa tudi več od števila prebivalcev Ladaka (280.000).

"Zdaj prihaja več turistov, še zlasti Indijcev, ki trošijo precej več denarja," pravi turistični agent Stanton Othsil. Ker Ladak in njegova infrastruktura na tak naval nista pripravljena, zdaj vozila s turisti redno mašijo ozke ceste, s tem pa naraščajo tudi strahovi pred onesnaženjem in taljenjem ledenikov.

Predstavlja pa turizem nedvomno velik potencial za mlade. "Življenje je postalo precej lažje in precej udobnejše," pravi Tsering Gurmet, Phutitin 28-letni vnuk, ki dela kot gorski vodič.

Z njim se do neke mere strinja tudi učiteljica matematike Phunčok Angmo, ki pravi, da se je šolanje z dotokom turističnega kapitala močno izboljšalo, da pa imajo tudi spremembe svojo ceno. "Tukajšnje otroke kultura ne zanima več, poleg tega pa preživijo vse manj časa v medsebojnih pogovorih in vse več časa na svojih prenosnikih," še pripomni 33-letnica.