Šambala, Šangri-la ... kar koli že, tega tibetanskega kraljestva do danes še niso odkrili. Foto: flickr
Šambala, Šangri-la ... kar koli že, tega tibetanskega kraljestva do danes še niso odkrili. Foto: flickr

V stoletjih (celo tisočletjih) so ti kraji zbrali ob svojih mitoloških imenih toliko neverjetnih in neresničnih zgodb, da jim že težko sledimo.
Zato spakirajte svoj kompas, očala za branje in domišljijo ter odpotujte do desetih krajev, kjer živijo miti in legende.
Potovalna biblija Lonely Planet je zbrala take kraje, ki so tesneje stkani z domišljijo kot z zemljevidi.
Tu je rajski afriški otok Zanzibar, "zlato mesto" El Dorado, egiptovska Dolina kraljev, legendarna Troja v Turčiji, Kartagina v Tuniziji, dom kralja Arthurja Avalon in drugi.
Več pa v spodnji fotozgodbi.

Zanzibar, Tanzanija: Že samo ime Zanzibar pričara podobe haremskih deklet, ki se hihitajo za prosojnimi tančicami, izrezljanih lesenih vrat, ki se odpirajo v z začimbami napolnjene sobe, in drugih slik iz Tisoč in ene noči. Le da v tem primeru ne gre za pravljico. Zanzibar je med 12. in 15. stoletjem zrasel v mogočno mestno državo, ki je v Arabijo in drugam prek oceana pošiljal ladje, polne sužnjev, zlata, slonovine in lesa. Omanski sultan je sem celo preselil svoj dvor, vključno s stotimi konkubinami in evnuhi, ter zasadil slavne zanzibarske plantaže nageljnovih žbic. Sultana že davno ni več, toda arabski vpliv in vonj po sladki začimbi še vedno ostajata na tem čutnem otoku. Foto: flickr
El Dorado, Kolumbija: Zastrt za ovijalkami globoko v amazonski džungli, se blešči slepeče kraljestvo zlata. Tako vsaj pripoveduje zgodba. Ko so španski konkvistadorji po pristanku na kolumbijskih obalah v 16. stoletju slišali za El Dorado (dobesedno "Zlati"), so se kot ponorele piraje razpršeli, da bi ga našli. Začeli so v visokogorju Andov, nato pa se v naslednjih dveh stoletjih prebijali skozi gozdove Peruja, Venezuele in Gvajane. Nihče ni nikdar odkril mitičnega mesta. Foto: flickr
Dolina kraljev, Egipt: Na zahodnem bregu Nila, nasproti mesta Luksor, leži poslednje počivališče egipčanskih faraonov. Saj jih poznate, Ramzes Veliki, Tutmozis in, najbolj zveneč med njimi, Tutankamon. Vladali so med letoma 1500 in 1000 pred našim štetjem in gradili megalomanske piramide za svoje dovršene in premišljene grobnice, vrezane v skale doline. Do zdaj so odkrili že prek 60 grobnic z mumijami v sarkofagih, kipci in prekletstvom, ki naj bi doletelo vsakogar, ki si drzne zmotiti mir grobov. Obiskovalcev to prav nič ne odvrača, saj je dolina ena največjih egiptovskih znamenitosti. Foto: flickr
Ys, Francija: Keltska princesa Dahut je svojega očeta, kralja Gradlona, prosila, naj ji zgradi mesto ob morju. Zrasel je Ys, okoli katerega je kralj zgradil nasip, da bi ga varoval pred valovi in plimo. Edini vhod je bil skozi medeninasta vrata, za katera je imel ključ le Gradlon. Medtem pa je Dahut izkoriščala svoje novo igrišče tako, da si je vsako noč izbrala drugega ljubimca in ga po spolnem aktu ubila. Nazadnje jo je prelisičil demon, ki jo je prepričal, da naj ukrade ključ, in odprl vrata. Ys je poplavilo in vsi, razen Gradlona, so utonili. Uničeno mesto leži na dnu zaliva pred Douarnenezom, danes priljubljenim obalnim mestom v Bretanji. Foto: flickr
Troja, Turčija: Ljubitelji mitologije poznajo Trojo po Hektorju, Parisu in lepi Heleni, pa tudi po tistem orjaškem lesenem konju. Mesto je bilo prizorišče trojanske vojne, ki jo je sprožila Parisova ugrabitev Helene njenemu možu, grškemu kralju Menelaju. Grki so se takoj odzvali in odpluli do Troje, odločni, da se silovito maščujejo. In so se, še posebej ko jim je Odisej dal idejo trojanskega konja. Danes se lahko obiskovalci potikajo okoli obzidja, templjev in ruševin Troje (ali Truve), ki leži v severozahodnem kotu Turčije. Foto: flickr
Karakorum, Mongolija: Džingiskan je sredi 13. stoletja tu osedlal konja, nato pa se podal na svoj osvajalski pohod, na katerem je zavzel skoraj pol sveta. Karakorum je bila njegova mongolska prestolnica in je postala znana kot Cesarstvo stepe. A slava in veličastnost nista trajala dolgo - le okoli 30 let -, nato pa je bilo mesto uničeno. Danes bodo morali obiskovalci uporabiti res veliko mero domišljije, da bi si predstavljali veličastno obzidje in vrata, ki so nekoč obkrožala ta kraj. Številne kose so vdelali v dolgo belo obzidje in 108 stup bližnjega samostana Erdene Zuuja. Foto: flickr
Kartagina, Tunizija: Kartagina, ki leži na obrobju modernega Tunisa, je bila premočna mestna država in glavna tekmica Rima v 3. stoletju pred našim štetjem. Njena moč je izvirala iz ubijalske flote feničanskih ladij, ki so nadzirale Sredozemlje, in vojske slonov, ki je imela z vojaškim poveljnikom Hanibalom pod nadzorom gorovja. A kljub vzdevku 'sijoče mesto', se Kartagina ni mogla dolgo obdržati. Rimljani so nazadnje vdrli vanjo in jo do tal porušili, na ruševinah pa zgradili svoje mesto. Obiskovalci lahko danes tako vidijo starorimske terme, hiše, cisterne in bazilike. Foto: flickr
Timbuktu, Mali: Danes je 'timbuktu' nekakšna splošna oznaka za 'kraj, bogu za hrbtom'. Timbuktu si je ta svoj sloves prislužil že zgodaj kot končna postaja bogate trgovske poti, ki je povezovala zahodno Afriko s Sredozemljem. Vse, kar si moral narediti, da si na sever prepeljal svoje zlato, sužnje in slonovino (ali sol na jug), je bilo, da si se pridružil kamelji karavani in se več mesecev prebijal čez Saharo skozi peščene viharje, neznansko vročino in osamo, ki je mnoge prignala na rob norosti. Še vedno je za potovanje v Timbuktu potreben precejšen napor, in čeprav gredo karavane s soljo, ki jih vodijo v modro oblečeni Tuaregi, še danes tu čez, je mesto le senca svoje veličine bogatih trgovcev in mošej iz 15. stoletja. Foto: flickr
Avalon, Anglija: Kralj Artur po svojem burnem življenju, polnem križarskih vojn, vitezov, čarodejev, okroglih miz in čudežnih mečev počiva na mitološkem otoku Avalon. Legenda pravi, da se bo 'nekdanji in bodoči kralj' Velike Britanije z ekskaliburjem in svetim graalom v rokah vrnil, da bo združil svojo državo, ko ga bo ta najbolj potrebovala. Danes se na kraju, kjer je nekoč ležal Avalon, razprostira moderno mesto Glastonbury. Ta ostaja zvest svojim mističnim koreninam in privablja novodobne hipije, ki tu kupujejo kristale, se posvetujejo z jasnovidci, ližejo veganski sladoled in se udeležujejo simpozijev sredi krogov v žitu. Foto: flickr
Šambala, Tibet: Kraljestvo Šambala leži nekje globoko sredi zasneženih vrhov Himalaje. Ker gre za razsvetljeno, mirno 'čisto deželo' budističnega nauka, lahko do njega pridejo le tisti, ki so si nabrali ustrezno karmo. Raziskovalci so se v preteklem stoletju Šambalo trudili odkriti v Tibetu, ker jo je tja umestil tudi James Hilton v svojem romanu Izgubljeno obzorje (pod imenom Šangri-la). Ker kraljestva do danes ni odkril še nihče, je morda najbolje, da se zadovoljite z njegovim najboljšim približkom: mestom Džongdjan na kitajsko-tibetanski meji. Leta 2001 so mesto preimenovali v Šangri-la, češ da je služil kot navdih za ta mitološki kraj. Foto: flickr