Audubon, reven in neznan, je prišel v plantažno deželo, da bi učil posestnikovo hči. Bilo je soparno, pogrešal je ženo in sinove in se je bal, da se ne bo znašel za mizo svojega gostitelja.

A njegovi dvomi so se razpršili, ko je videl, kako osupljivo se je spremenila pokrajina od zgolj 160 kilometrov oddaljenega New Orleansa na jugu. "Razkošna magnolija, prekrita z omamno dišečimi cvetovi, božje drevce, bukev, visoki rumeni topol, gričevnata pokrajina," je našteval v svojem dnevniku čudesa, ki so ga pričakala. "Še celo rdečo prst sem gledal z občudovanjem."
Med starimi hrasti in cvetočimi magnolijami
Pokrajina West Feliciane je presenetila tudi druge popotnike v letih po Audubonovem obisku. Njen center danes, St. Francisville, je zbirka historičnih koč, starih cerkva in novejših zgradb, strnjenih na grebenu nad Misisipijem. Območje še vedno izžareva tisto skoraj nadnaravno lepoto, ki jo je opeval Audubon. Tu so skrivenčena drevesa, tako stara in orjaška, da pripadajo lastnemu klubu Live Oak Society (Družba živega hrasta). Pomladi ptičje žvrgolenje polni gozdove in ob mraku letijo netopirji nizko, žabe pa krakajo na ves glas.
A West Feliciana ni močvirje. Kot je opazil že Audubon, so tu kotaleči griči, ki jih je ustvarila delta Misisipija. Tej se je tudi zahvaliti za rodovitno prst, s pomočjo katere (no, in s suženjskim delom) so nekateri Audobonovi sodobniki močno obogateli. Zdi se, da so ostanki te plantažne kulture povsod, od ruševin in pokopališč, do šestih originalnih kolonialnih graščin na koncu hrastovih drevoredov.
Meka za umetnike
Te dni večina lokalcev živi skromneje, delajo v elektrarnah, žagah in zloglasnem, strogo varovanem zveznem zaporu v Angoli. V zadnjih letih so to spokojno župnijo odkrili tudi upokojenci, vikendaši in vozniki do 30 minut oddaljenega Baton Rougea, kar morda pojasnjuje, kako mestu s 1.700 prebivalci uspeva napolniti restavracije in bare ob koncih tedna. "Za tako majhno mesto ima precej raznoliko populacijo ter veliko umetnikov in glasbenikov," pove Lynn Wood, ki je pred osmimi leti tu odprla najbolj popularno mestno kavarno, BirdMan Coffee & Books.
Turiste v prvi vrsti privlači zgodovina v obliki škripajočih starih hiš. Plantaža Myrtles s svojim slovesom, da v njej straši, je glavna turistična atrakcija župnije, kar jo dela nekako manj zloveščo. Sosednja plantaža Butler-Greenwood ima po drugi strani s svojo široko, pogreznjeno teraso in preraslim dvoriščem primeren pridih mračnosti in skrivnostnosti.
Portret neke dobe
Historična hiša Rosedown je s svojimi impozantnimi belimi stebri in impresivno zbirko originalnega pohištva mešanica ameriškega klasicizma in neogrške arhitekture. Rosedownovo razkošje je pretirano, primer tega, kaj sta ti na plantaži bombaža pred državljansko vojno lahko kupila denar in status. Graščina je opremljena z zgodnjo verzijo prhe (za njeno delovanje so služabniki z vedri splezali na streho, kopalci pa so vlekli za orjaško svileno vrv). Zunaj na obnovljenem vrtu rastejo med vodnjaki kamelije, nekdanja polja pa prerašča južnjaško rastje.
Hiša Oakley, kjer je delal Audubon, je relativno skromna: trinadstropna zgradba s klasicističnimi in karibskimi vplivi, vključno z verando, zaprto s starimi lesenimi polknicami. V razstavljeni poslovni knjigi so zapisani nakupi, ki so vzdrževali kmečko življenje, vključno z naročili čaja in večjimi količinami ostrig. Audubon je tu preživel tri mesece, v tem času pa zrisal 32 od 435 slik ptic, ki sestavljajo njegovo slavno knjigo Birds of America (Ptice Amerike). Oakleyju, zdaj imenovanemu Audubon State Historic Site, tudi bolje od večine lokalnih plantaž uspeva prek razstav, predmetov in skromne kolibe ob glavni hiši priznavati obstoj suženjskega življenja.
Južnjaški ritem - in hrana
Obiskovalec bi lahko do nezavesti skakal od ene plantaže do druge, a bila bi velika škoda hiteti v tem kotičku Louisiane, kjer se zdi, da se nikomur nikamor ne mudi. Bolje se je upočasniti in se do polnosti naužiti še tukajšnje kulinarike.
Družinska (vodi jo osem sester in pet bratov družine Carter) restavracija Eight Sisters v St. Francisvillu je popoln kraj za to. Sproščena "soul-food" (hrana za dušo) obedovalnica s krepko južnjaško hrano: hrustljavo ocvrta morska
mačka, kruhov puding, ocvrt piščanec, ocvirki, rdeč fižol in riž - "Stvari, ki jih mainstream restavracije ne strežejo več," povedo.
Če si želite slediti Audubonovemu vzoru in se odpraviti v gozd, imate vrsto možnosti. Tu so pešpoti v Tunica Hills, prelepem gozdu divjih magnolij, hrastov in cvetočega drena. Če je to za vas predivje, so tu še spokojni vrtovi Afton Villa Gardens s pokopališčem, čigar nagrobniki nosijo imena kot Ruffin Barrow Ratliff, ki se zdijo primerna za kak romantičen gotski roman. V skladu z okolico torej.