Pogled na trg Manger, kjer stoji bazilika Kristusovega rojstva, največja znamenitost Betlehema. Foto: EPA
Pogled na trg Manger, kjer stoji bazilika Kristusovega rojstva, največja znamenitost Betlehema. Foto: EPA
Betlehem
Latinski patriarh Jeruzalema, nadškof Fuad Tual, prvi mož Rimskokatoliške cerkve v Sveti deželi, po polnočnici blagoslavlja kipec Jezuščka v jami, kjer naj bi Devica Marija rodila Jezusa. Foto: EPA
Tradicija rokodelstva živi že od ustanovitve mesta, še posebej znani so lesorezi iz oljčnega lesa, ki jih turisti tudi najbolj množično kupujejo. Pomemben del so tudi verski rokodelski izdelki, kot so kipci, šatulje in križi. Sledijo kamniti in marmornati izdelki, tekstil, pohištvo in okrasje za dom. Foto: EPA

Betlehem, starodavno mestece, kjer se je Mariji in Jožefu rodil sin - kristjani verjamejo, da je Betlehem rojstno mesto Jezusa iz Nazareta -, velja za enega najdlje poseljenih krajev na svetu. Leži na Zahodnem bregu, približno 10 kilometrov južno od Jeruzalema.

"Jezusovo mesto", ki je sveto tudi za Jude in muslimane in - pri vhodu v mesto je Rahelin nagrobnik, v Betlehemu pa se je na poti v Jeruzalem za molitev ustavil tudi prerok Mohamed - v katerem danes prebiva okrog 30.000 ljudi, je pod okriljem palestinske narodne uprave in je središče palestinske kulture ter turizma. V mestu živi ena najstarejših krščanskih skupnosti na svetu, čeprav se je v zadnjih letih številčno precej zmanjšala zaradi izseljevanja.

Dolga zgodovina z vzponi in s padci
Betlehem se je razvil v 14. stoletju pred našim štetjem. V hebrejščini pomeni ime mesta "hiša kruha", v arabščini pa "hiša mesa".

Tri stoletja po rojstvu Jezusa je rimski cesar Konstantin ob ustanovitvi Vzhodne pravoslavne cerkve za uradno vero razglasil krščanstvo.

Leta 638 so mesto zajeli muslimani, a je bila podpisana pogodba, da bodo kristjani v mestu lahko obdržali svojo lastnino in vero. Betlehem je imel vzvišen položaj tako doma kot v Evropi med križarskimi pohodi, mesto je vztrajalo med vzponi in padci pod vladavino Mamlukov in Turkov.

V 19. stoletju so se za to območje začeli zanimati Britanci, medtem ko je vzhodnoevropsko sionistično gibanje začelo prevzemati Palestino. Po padcu Otomanskega cesarstva v prvi svetovni vojni je Betlehem padel pod britansko upravo, leta 1947 pa naj bi ga vključili v mednarodno območje po načrtu razdelitve Palestine ZN-ja. Jordanija si je med arabsko-izraelsko vojno priključila mesto leta 1948, v šestdnevni vojni leta 1967 pa je mesto padlo pod izraelsko upravo.

Od leta 1995 Betlehem spada pod palestinsko upravo.

V Betlehemu je okrog polovica prebivalcev muslimanov, je pa tudi dom ene največjih skupnosti palestinskih kristjanov. Aglomerat Betlehem vključuje mesti Bejt Džala in Bejt Sahur, pa tudi begunski taborišči Aida in Aza.

Turizem glavni vir dohodka
Glavna gospodarska dejavnost Betlehema je turizem, ki vrhunec doživi v božičnem času, ko se v baziliko Kristusovega rojstva zgrinjajo množice vernikov z vsega sveta. Cerkev je glavna znamenitost za obiskovalce Betlehema, turizem predstavlja 65 odstotkov mestnega gospodarstva in 11 odstotkov v palestinski narodni upravi. Omenjena cerkev je pravi magnet za krščanske romarje, leži v središču mesta - je del trga Manger - nad votlino, imenovano Sveta kripta, kjer naj bi se Jezus rodil.

V Betlehemu je več kot 30 hotelov. Eden najuspešnejših in najstarejših je Jacir Palace, ki je bil zgrajen leta 1910 in stoji blizu cerkve. Ulice v središču mesta in stare tržnice so polne trgovinic z rokodelskimi izdelki, začimbami z Bližnjega vzhoda, nakitom in vzhodnjaškimi sladicami, kakršne so tudi na našem koncu sveta dobro znane baklave.

V fotogaleriji si oglejte nekaj utrinkov z betlehemskih ulic in iz bazilike Kristusovega rojstva, kamor se je tudi letos zgrnila množica romarjev z vsega sveta.