Dvorana osvoboditve je namenjena spominu na dobljene bitke v osvobodilni vojni proti Napoleonu (1813-1815). Na marmornatih tleh v notranjosti dvorane je vklesan izrek Ludvika I., ki sporoča, kaj je namen te veličastne gradnje: "Naj Nemci nikoli ne pozabijo, zakaj je bila osvobodilna vojna potrebna in zakaj so postali zmagoslavni."

Gradnja se je začela leta 1842, najprej jo je nadziral Friedrich von Gärtner, ki pa je leta 1847 nenadoma umrl. Gärtner si je za vzor vzel stavbe starega Rima in italijanskega srednjeka veka, njegovo delo je nato prevzel Leo von Klenze, kraljev najljubši arhitekt in eden največjih nemških arhitekturnih mojstrov klasicizma, ki je precej spremenil načrte. Gradnjo so dokončali leta 1863. 18. oktobra istega leta, na 50. obletnico bitke narodov pri Leipzigu, se je zgodilo slavnostno odprtje dvorane.

Dvorana osvoboditve v Kelheimu je le eden v nizu spomenikov, zgrajenih v čast Bavarske in nemškega naroda, med katere spadajo Feldherrnhalle (Dvorana generalov), Siegestor (Vrata zmage) in Ruhmeshalle (Dvorana slavnih) s kipom Bavarie v Münchnu, pa tudi Walhalla v Regensburgu.

Če se povzpnete na vrh stavbe po zavitih stopnicah, se z galerije odpre čudovit razgled na Donavo in bližnji Kelheim. Prav to točko v bližini Kelheima, mesta, s katerim je bila dinastija Wittelsbach, ki ji je pripadal sam, neločljivo povezana, naj bi kralj Ludvik I. izbral tudi zato, ker se nahaja blizu številnih ostankov prazgodovinskih utrdb.