Mestece Vodnjan v zahodni Istri je od Pulja oddaljeno dobrih 10 kilometrov in leži ob železniški progi Divača-Pulj. V istoimensko občino spadajo še naselja Galižan, Peroj in Barbariga. Vodnjan ima nekaj več kot 3.500 prebivalcev, zanimivo pa je predvsem zaradi srednjeveške oblike naselja z gosto nepravilno razporeditvijo hiš znotraj zunanjega venca stavb, ki so bile sočasno v funkciji obrambnega zidu.

Ob glavnem Narodnem trgu Vodnjana (it. Dignano) najdemo nekaj gotskih, renesančnih in baročnih hiš iz 15. do 18. stoletja. Trg obkrožajo stara zgradba mestne uprave, vili Benussi in Bembo ter palača Bradamante.
Cerkev z mumificiranimi svetniki in deli beneških umetnikov
Drugi najpomembnejši trg pa je Župni trg pred baročno cerkvijo sv. Blaža s tremi vzidanimi romanskimi reliefi in zvonikom, ki stoji ločeno od cerkve. Cerkev je bila zgrajena na ostankih leta 1781 porušene cerkve in posvečena leta 1800. S površino nekaj čez 56 metrov krat dobrih 31 metrov velja za največjo v Istri, prav tako pa za najvišjega v Istri velja tudi 62-metrski zvonik.

Posebnost cerkve sv. Blaža so tudi mumificirana telesa nekaterih svetnikov, med drugim sv. Leona, sv. Giovannija Olinija ter deli teles sv. Sebastiana in sv. Barbare. Skupaj je v vodnjanski cerkvi ohranjenih in dokumentiranih 370 relikvij oz. ostankov okoli 250 svetnikov. V njej pa med drugim hranijo tudi dela beneških slikarjev Paola Venezianija, Jacobella del Fioreja, Lazzara Bastianija, Gaetana Grezlera, Aveneria Trevisana in Antonia dalla Zonca.

V mestu in okolici je na ogled še nekaj manjših cerkvic z znamenitimi freskami, npr. cerkev sv. Katarine, sv. Jakova, sv. Roka … V okolici mesta pa je tudi več arheoloških najdišč iz antičnega obdobja.

Bogata folklora se je ohranila
Prebivalci Vodnjana so iz generacije v generacijo ohranili svojo istrsko-romansko in istrsko-beneško narečje, folkloro, barvito narodno nošo, poseben nakit za lase, večstoletno tradicijo plesa in svečanosti. Preživljali so se večinoma s pridelovanjem vina in olja, kar velja še danes, saj so v okolici mesteca številni nasadi trte, oljk in zelenjave. Danes pa so vir preživetja poleg poljedelstva še industrija, turizem in trgovina.
Po legendi je Vodnjan nastal po združitvi sedmih trgov, ki so bili del Pulja. Da bi se uprl neprestanemu prepiranju med akvilejskim patriarhom in Benetkami, se je sedem trgov te okolice (Vodnjan, Medbjan, Guran, Sveti Kirin, Mandriol, Sveti Mihovil pri Banjolah in Sveti Lovro) združilo v eno mesto, današnji Vodnjan. V zapisih se pojavlja že od leta 932, ko naj bi prebivalci v zameno za zaščito beneškemu dožu Petru Candianu IV. darovali amfore vina.