Vest o tem, da je ob 15.05 v Kliničnem centru v Ljubljani umrl človek, imenovan "največji sin našega naroda in narodnosti", se je nato kot strela razširila po vseh domovih blizu in daleč.
Veliko je zgodb o tem, da je bilo zadnje slovo od Tita največji pogrebni sprevod nekega državnika do takrat. Na pogrebu se je zbralo 209 delegacij iz 127 držav, prišli so Margaret Thatcher, Leonid Brežnjev, mati takratnega predsednika ZDA Jimmyja Carterja, Indira Gandhi in mnogi drugi. Od Avstrije, Irske, Nizozemske do Bangladeša, Etiopije, Gvineje Bisao in Kolumbije, mnogi kralji, princi, predsedniki in ministri so se zgrinjali v Beograd, da bi še zadnjič pozdravili Josipa Broza Tita.
A čas je šel naprej, z njim pa tudi dogodki in ljudje. Spreminjala se je država, menjali so se predsedniki, Titovemu spominskemu kompleksu pa je nekako le uspelo preživeti. Muzej 25. maj, ki sodi v okvir Muzeja zgodovine Jugoslavije, je bil zgrajen leta 1962, za Titov 70. rojstni dan, dela na postavitev Hiše cvetja pa so se začela še isti dan, ko je Tito izrazil željo, da bi bil pokopan prav na Užički ulici na Dedinjah v Beogradu, kjer je že imel svojo rezidenco. Hiša cvetja je bila zgrajena leta 1974 in je, ko je bil Tito še živ, služila kot prostor za delo in hkrati počitek, saj je imela salone, zimski vrt in fontano. Od leta 1982 je odprta tudi za javnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje