Sestavljajo jo še Azori, Madeira, otoki Salvages in Kapverdski otoki, medsebojno oddaljeni skoraj 3.000 kilometrov.

Kanarske otoke so poznali že Feničani
Kanarske otoke so že okoli leta 1100 pred našim štetjem poznali Feničani. Rimski zgodovinar Plinij starejši poroča o Insulare Canarae, po naše o Pasjih otokih, ki so najbrž dobili ime po številnih psih staroselcev.

Vulkanski izvor ali Atlantida?
Nastanek Kanarskih otokov pojasnjuje teorija o tektoniki plošč, čeprav nekateri v njih še vedno iščejo preostanek legendarne Atlantide.

Vulkanizem s postvulkanskimi pojavi je še vedno živahen pa čeprav obiskovalec v zadnjih letih ne more nikjer opazovati delujočega ognjenika. Na drugem potovanju v Ameriko je Krištof Kolumb ob plovbi mimo Tenerifa zapisal v dnevnik, da so na otoku opazovali izbruh ognjenika. Leta 1706 je stranski izbruh vulkana Teide povsem razdejal cvetoče mesto Guarachico na severni obali Tenerifa.

Pa podnebje?
Zahodni otoki La Palma, La Gomera in El Hiero imajo oceansko podnebje z od 600 do 1.000 milimetri padavin, Tenerife in Gran Canaria v sredini pa sta bolj sušna, oba velika otoka na vzhodu, Lanzarote in Fuerteventura, pa izrazito sušna z le okoli 100 milimetri dežja.

Rastlinstvo na Kanarskih otokih
Rastlinstvo se združuje v značilne višinske pasove. Okoli 48 odstotkov izmed približno 1.800 rastlinskih vrst je endemičnih, med njimi je tudi legendarno zmajevo drevo (latinsko Dracanea draco, špansko drago milenario). Zmajevemu drevesu je starost nemogoče točno določiti, ker nima letnic, vendar ga imajo za enega najstarejših dreves na svetu. Primerek v kraju Icod de los Vinos na severu otoka Tenerife naj bi bil star med 2.000 in 3.000 leti.