Tedaj se velja ozreti onkraj voda, ki osrednje beneške otoke ločujejo od drugih otokov beneške lagune. Burano slovi po čipkarski obrti, Murano slovi kot središče beneškega steklarstva, Lido je priljubljen letoviški kraj za petičneže, ki se vsak september z odprtjem beneškega filmskega festivala spremeni tudi v središče filmske umetnosti in industrije …

Najbližji osrednjim Benetkam pa je otok Giudecca, ki leži onkraj približno 300 metrov širokega kanala Canale della Giudecca. Ime je podolgovati otok dobil po Judih, ki so se na otoku, tedaj znanem še kot Spinaulunga, naselili leta 1252. Navzočnost Judov je bila v zgodovini Benetk po 13. stoletju vedno močno občutena. O tem govori tudi komedija Beneški trgovec, katere zaplet je William Shakespeare spletel ravno okoli pogoltnega Shylocka in njegove prelestne hčerke Jessice.

Palače se umaknejo industrijskim obratom
Otok nikakor ne prekipeva od umetnostnozgodovinskih znamenitosti. Nekoč je sicer slovel kot območje velikih palač z razkošnimi vrtovi, v 20. stoletju pa so ga spremenili v industrijsko cono. V zgodnjem 20. stoletju so se industrijskim obratom priključili še ladjedelniški doki, uredili pa so tudi filmski studio. Po drugi svetovni vojni je ta industrija po večini propadla, otok Giudecca pa je postal miren stanovanjski predel Benetk.

Zaradi smrti 46.000 Benečanov pokličejo Andrea Palladia
Kljub temu je vredno odšteti 6 evrov – to je zasoljena cena, ki so jo v Benetkah postavili za vožnjo z vaporettom, nekakšnim avtobusom na vodi. Otok je vredno obiskati ne le zaradi njegovega zgodovinskega pomena. Tu je tudi cerkev Chiesa del Santissimo Redentore, ki so jo po načrtih Andrea Palladia – številni ga označujejo kot najvplivnejšega arhitekta zahodne arhitekture sploh - zgradili med letoma 1577 in 1592. Cerkev so zgradili v zahvalo Bogu, ki je iz mesta pregnal kugo; ta je v letih 1575 in 1576 pokončala med 25 in 30 odstotki prebivalstva oziroma okoli 46.000 Benečanov.

Cerkev Chiesa del Santissimo Redentore prištevajo med največja Palladijeva dela. Njen najbolj prepoznaven element je velika kupola, arhitekti in umetnostni zgodovinarji pa raje izpostavijo glavno pročelje. Tega zaznamujeta dva, eden nad drugega postavljena timpana; večji zgornji in manjši spodnji. To oblikovno rešitev so v naslednjih desetletjih posnemali številni drugi arhitekti, zato se je uveljavila kot eden najbolj prepoznavnih Palladijevih ‘izumov’. Zanimiva je tudi notranjost s stebri s korintskimi kapiteli ter s poslikavami Paola Veroneseja, Francesca in Jacopa Bassana, umetnikov iz Tintorettove delavnice in drugih.

Kjer je geto dobil svoje ime
Otok Giudecca ni edini z zgodovino judovskega ljudstva zaznamovani kraj v Benetkah. Leta 1516 je dož Judom dovolil naselitev v samem mestu. Vendar so tudi takrat morali ostati ločeni od preostalega prebivalstva. Domove so si smeli urediti na otoku Ghetto Nuova, majhnem in umazanem otočku, ki pa je postal prvi judovski geto na svetu. O njem pa kdaj drugič.

Polona Balantič