Oglas
Pri teh otokih vam zagotavljamo, da vaši prijatelji zanje še niso slišali - in tudi večina popotnikov ne. Ti raji sredi morja so nedotaknjeni, z osupljivo lepo naravo, po možnosti brez sodobne navlake (pa tudi prednosti, kakršna je denimo elektrika), zato pa s toliko več pristnih in avtohtonih posebnosti. Britanski Wales ponuja otok, ki ga dobro poznajo le ptice - divji Skomer Island. V Nikaragvi najdemo Koruzne otoke - pesek in morje, kamor seže oko. Mislite, da je cela Grčija že predelana in obljudena s pijanimi absolventi? Poizkusite Kíthiro. Navdušenci nad potapljanjem boste uživali na avstralskem Rottnest Islandu in polinezijski Fakaravi, srfarji na indonezijski Sumbi. Nazadnje pa je tu za pošteno dozo etnološke raznolikosti še Amantaní v Peruju. K. S.
Skomer je razvpit, a zaenkrat le med ptičjo populacijo. Skoraj pol milijona njork, troprstih galebov,
ledenih viharnikov in malih njork gnezdi v razpokah z lišaji preraščenih klifov v 721 akrov
velikem prostranem naravnem rezervatu ob valižanski obali. Ptic je na zaščitenem Skomerju, prepredenem s
pohodniškimi potmi, precej več kot ljudi. Na dan lahko otok obišče največ 250 ljudi, a prostora za
prenočitev je v predelanem skednju le za 15 gostov. Če obiščete Skomar med majem in juijem, v času glavnega
obdobja gnezdenja, boste slišali tudi strašljivo in skrivnostno serenado redkega manškega galeba.
Tu jih je več kot 200.000. Po legendi naj bi bili njihovi kriki duše mornarjev. Foto: EPA
Celo pirati s Karibov so si vzeli oddih od plenjenja in do danes je njihovo skrivališče ostalo dokaj skrit zaklad. 60 kilometrov od obale Nikaragve Koruzne otoke (Las Islas del Maíz) še vedno naseljujejo potomci gusarjev. Na Velikem koruznem otoku sta edini atrakciji pesek in morje, vključno s koralnim grebenom, ki obkroža 400 let staro špansko galejo. 'Če vam tu postane dolgčas, potem se ne znate sprostiti,' pravi Jeff Johnson, izseljenec iz ZDA. 'Početi ničesar, je nekako bistvo vsega.' Veliki koruzni otok je prava metropola v primerjavi s 4 kvadratne kilometre 'velikim' Malim koruznim otokom, kjer te za 6 dolarjev odloži trajekt z Velikega otoka. A kljub sicer pomanjkljivi infrastrukturi tudi tu najdemo sofisticirane kotičke: Paola Carminiani vam denimo v svoji restavraciji Farm, Peace & Love postreže z italijansko kuhinjo - samo ne pozabite vzeti baterije, da se ne izgubite v džungli na poti nazaj. Foto: EPA
Mitološka bitja so prisotna povsod po Kithiri, oddaljeni le 12 kilometrov od konice Peloponeza. Tu je bazen, kjer se je kopala Afrodita. Vidite lahko votlino, v katero naj bi se zatekla lepa Helena in Paris. Razen šestih tednov v juliju in avgustu je Kithira zaspan kraj s srednjeveškimi vasicami, kjer najdemo starodavne mline, bizantinske kapele in ljubke lesene čebelje panje, pobarvane rumeno, modro ali belo (kíthirski timijanov med je tako cenjen, da letno proizvodnjo razprodajo v nekaj tednih). Tu boste zaman iskali brezosebne hotelske komplekse - prenočite lahko le v manjših hotelih in penzionih. Najboljša baza za raziskovanje otoka je ena od vasic v notranjosti, denimo Mitata, kjer je krajevni čebelar odprl penzion Aplinori, kjer se lahko gostje naučijo, kako delati med in sir.
Edine ceste na otoku niso tlakovali vse do leta 2003, ko so pričakovali obisk takratnega francoskega predsednika Jacquesa Chiraca (ta ni nikdar prišel, niti ni pojasnil, zakaj ne). A kljub temu je Fakarava požela pozornost, ki sta jo do tedaj uživali njeni bolj znani sosedi Bora-Bora in Tahiti. Slednja otoka sta tudi precej bolj poseljena - Fakarava je dom le 500 prebivalcev. V središču vasi Rotoava je Relais Marama, edini penzion v mestu z bungalovi na plaži. Za potapljače in snorklarje imata ožini Garuae in Tumakohua, dostopni le z ladjo, neokrnjene koralne grebene. Bližnja vas Tetamanu se ponaša s cerkvijo, v celoti zgrajeno iz koral, tu pa najdemo tudi farme črnih biserov, ki si jih lahko brezplačno ogledate. Penzion na obronkih Rotoave, Pearl Guest House Havaiki, vam bo celo pustil, da se potopite do njegove farme ostrig in obdržite vse bisere, ki jih najdete.
Legenda pravi, da so prvi prebivalci Sumbe spustili lestev iz nebes, a takoj, ko so se njihova stopala dotaknila tal, so se začeli bojevati. Sloves domorodcev je prepričal evropejske trgovce, da so se ognili temu otoku v južni Indoneziji in ga tako več stoletij pustili relativno nerazvitega. Kultura bojevnikov še vedno živi na vsakoletnem obrednem vojnem festivalu Pasola, ki poteka februarja in marca in na katerem se jezdeci iz različnih plemen po viteško spopadejo s sulicami. Za bolj sproščujoče aktivnosti ponuja južna obala odlične razmere za srfanje, tu pa je tudi precej drago letovišče Nihiwatu. Hotel ponuja dnevne izlete v okoliške vasi, kjer lahko žvečite betelove orehe z domačini, kupite živopisane ikatove tkanine in opravljate prostovoljno delo na kliniki.
Malo krajev je, ki imajo tak pozdravni odbor kot na Amantaníju, otoku sredi jezera Titikaka: v pristanišču vas pričakajo indijanske žene iz plemena Ajmara, oblečene v vezene črne tunike, ki obiskovalce s trajekta prisrčno pozdravljajo. Potem ko so stoletja živeli v osami, so otočani pred kakšnimi 10 leti začeli dovoljevati obiskovalcem tudi prenočevanja. Tu ni ne avtomobilov, ne cest, kvinojo (posebno žitarico) in ječmen pa na gričevnatih terasah pridelujejo tako kot že stoletja. Kamnite pohodniške poti vodijo do obeh najvišjih vrhov otoka, Pachamame (Mati Zemlja) in
Pachatate (Očeta Zemlje). Med Fiesto de la Santa Tierra vsakega januarja prebivalci ustvarijo dvojne procesije iz templjev, zgrajenih na vrhu Pachamame in Pachatate, do glavne vasi Amantaní, kjer nato vsi plešejo pozno v noč.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje