Raziskovanje Irana je zanimivo kulturno doživetje, predvsem zaradi tesne povezanosti države z vero in izolacije od zahodnega sveta. Življenje ljudi je morda zaradi tega bolj preprosto, vsekakor pa nič manj kakovostno. Potovanja po deželi med Kaspijskim morjem in Perzijskim zalivom je v preteklosti omejevala turizmu nenaklonjena politika, v zadnjih letih pa število turistov strmo narašča. Odkrivanje Irana zaradi razsežnosti območja in slabo razvite infrastrukture ni enostavno, sporazumevanje pa je zaradi slabega znanja tujih jezikov prebivalstva zelo oteženo. Domačini turistom kljub temu vedno skušajo pomagati in jih na vsakem koraku spremljajo z velikim zanimanjem. Prav zato je spoznavanje ljudi eden izmed najzanimivejših delov odkrivanja Islamske republike Iran.

Prestolnica z dvema obrazoma – Teheran
Razlika med severnim in južnim delom Teherana je močno opazna že v arhitekturi. Severni del krasijo skrbno urejene promenade, moderne stolpnice in številne galerije, revnejši južni del pa je poln manjših trgovin, bazarjev in kulturnih spomenikov. Kaos na cesti je povsod, prečkanje ceste pa bi lahko označili kot najnevarnejše početje v državi. Večina avtomobilov je izdelanih v Iranu in v zelo slabem stanju. Vožnja s taksijem vključuje veliko adrenalina in stane v povprečju manj kot deset centov na kilometer.

Največje mesto v Iranu je še vedno zelo pomembno trgovsko središče, le da se je trgovanje z Velikega bazarja preselilo v moderna nakupovalna središča na severnem delu, bazar pa ostaja pomemben prostor za trgovanje in druženje prebivalstva ter postaja vse bolj priljubljena turistična točka, predvsem oddelki s perzijskimi preprogami, tradicionalnimi oblačili in začimbami. Zvečer se bazar spremeni v prijeten prostor za druženje in spoznavanje trgovcev, ki se po napornem dnevu zberejo na trgih in si ob vroči debati privoščijo skodelico čaja ali dve.

Kompleks Golesten v neposredni bližini bazarja sestavlja 17 palač in muzejev ter ponuja zanimiv vpogled v zgodovino Perzije in življenje perzijskih kraljev. Zgradbe povezuje lepo urejen park, eden izmed mnogih v mestu, po katerih se meščani radi sprehajajo in si v krogu družine pripravijo prijeten piknik na trati. Največji ponos mesta je zagotovo stolp Azadi, ob katerem so se v preteklosti dogajali številni protesti, in simbolizira neodvisnost Irana, hkrati pa lepo zaokrožuje urbano središče mesta.

Zvečer se pestro poulično dogajanje preseli v bare in restavracije, kjer si lahko popotniki ob tradicionalni hrani in pijači ter klepetu z meščani privoščijo vodno pipo, s katero domačini nadomestijo strogo prepovedan alkohol. Pogovor z Iranci hitro razkrije njihovo odprtost in svobodomiselnost ter zanimiv pogled na aktualni položaj v državi. V skritih kotičkih bazarja je mogoče spoznati tudi številne ilegalne priseljence iz Iraka in Afganistana ter prisluhniti njihovim neverjetnim zgodbam in težavam, s katerimi se spopadajo v vsakdanjem življenju v glavnem mestu Irana.

Svetišče v objemu blokovskega naselja – Kom
Drugo največje versko svetišče v Iranu leži v centru mesta Kom, približno sto kilometrov južneje od Teherana. Nenadzorovan ogled kompleksa je dovoljen le muslimanom, drugi popotniki pa si lahko v spremstvu verskega predstavnika ogledajo le določene dele svetišča, fotografiranje je omejeno. Grob v svetišču, v katerem je pokopana Fatema, sestra sedmega potomca islamskega preroka Mohameda - Imama Reza, letno obišče več tisoč romarjev.

Neskončne mestne ulice in prijazni ljudje – Kašan
Majhno mesto na poti med Teheranom in Isfahanom, na obrobju puščave Dašt-e Kavir, je znano predvsem po proizvodnji perzijskih preprog in parfumov ter pesnikih, ki so ustvarjali za zidovi tega nadvse očarljivega mesta. O zgodovini mesta kroži legenda, po kateri naj bi Abu Musa Al Ašari znotraj mestnega obzidja odvrgel na tisoče škorpijonov iz bližnje puščave, ki so pregnali prebivalce in mu omogočili prevzem oblasti.
Umirjen utrip mesta se začuti na vsakem koraku, pravi zaklad Kašana pa se skriva nedaleč stran od prometnih ulic bazarja, na dvoriščih starih mestnih hiš, kjer mojstri izdelave in popravila perzijskih preprog obiskovalcem z navdušenjem pokažejo svoje ročne spretnosti. Po končanem delu v zaprašenih delavnicah se pridružijo trgovcem ob skodelici čaja, na katerega z veseljem povabijo tudi popotnike.

Med vladanjem šaha Abasa I. so na obrobju mesta Kašan zgradili vrtove Fin, ki veljajo za ene najstarejših in najbolje ohranjenih perzijskih vrtov. V njih naj bi leta 1852 po navodilu kralja Nasredina umorili kanclerja Amirja Kabirja, vrtove pa so nasledniki dinastije skrbno varovali in jih večkrat razširili. Leta 1935 so postali last države Iran, pred kratkim pa so bili uvrščeni na Unescov seznam kulturne dediščine.

Potovanje od Kašana do Isfahana vodi mimo ene najstarejših iranskih vasi Abjaneh, ki je polna skrbno urejenih rdečih blatnih hiš, v katerih živi še približno 160 družin. Prebivalci se preživljajo pretežno s kmetijstvom, za dodaten zaslužek pa kmečke ženice v tradicionalnih oblačilih turistom prodajajo suho sadje in spominke. Na bližnjem hribu stoji propadajoča trdnjava Sasanid, s katere je čudovit razgled na vas in zapuščena domovanja pastirjev v dolini.

Raznolikost države v objemu Kaspijskega morja in Perzijskega zaliva lahko primerjamo z barvitostjo perzijskih preprog. Vsak košček dežele je edinstven in nenadomestljiv del popolne celote. Opisano pa predstavlja zgolj uvodnik v odkrivanje največjih perzijskih zakladov, ki se skrivajo v mestu Isfahan ali "polovici sveta", kot mu pravijo domačini, in puščavskem mestu Jazd in podeželju, na katerem lahko popotnik spozna pravo raznolikost dežele in pristno vsakdanje življenje iranskega naroda.