Puščava je površinska oblika ali pokrajina, ki dobi zelo malo padavin. Kot posledica je to izjemno suho območje z redkimi oblikami življenja. Puščava prekriva približno tretjino kopnega na Zemlji.

Najvlažnejša območja, ki po definiciji še sodijo med (semiaridne) puščave, dobijo 500 milimetrov padavin na leto. V suhih (aridnih) puščavah v letu dni pade največ 250 milimetrov dežja. V zemeljskih okoljih so padavine navadno bolj ali manj razporejene skozi vse leto. V nasprotju s tem se v puščavah pojavljajo obdobja deževij nekajkrat na leto, z velikimi časovnimi intervali. Ko do teh pride, je naliv močan, po njem pa puščava vzcveti.

Poznamo tudi t. i. hladne puščave. Njihova temeljna značilnost je hladno podnebje s snežnimi padavinami, čeprav je teh malo. Večina jih pade pozimi. Zime so nekoliko vlažnejše in dalše. Zimske temperature so od -2 do 4 °C, povprečne poletne od 21 do 26 °C. Največja hladna puščava je Takla Matan (1,6 milijona kvadratnih kilometrov v osrednji Aziji, ki pa je v primerjavi z največjo puščavo na svetu, Saharo (9,2 mio kv. km), skorajda miniatura.