Mladih Evropejcev pa po tem potovanju ne bosta povezovali le njuni imeni, temveč predvsem skupna izkušnja spoznavanja življenja v delih Evrope, ki sta jih tudi sama večinoma obiskala prvič. Luisa ima 26 let. Je iz Berlina in je pravkar diplomirala iz medijev in menedžmenta v kulturi. Zato je to zanjo pravi čas za potovanje. A to seveda ni bil prvi in edini razlog, da se je odpravila na to pustolovščino, poudarja Luisa: "Potuješ lahko kadar koli. Ta projekt pa nam omogoča, da se srečujemo s številnimi ljudmi in spoznavamo različne ustanove, ki jih drugače ne bi."

Luis ima 21 let. V Antwerpnu je vzgojitelj otrok s posebnimi potrebami. Prosti čas pa namenja tudi ustvarjanju avtorske rap glasbe: "Res se veliko naučiš o tem, kaj se dogaja v Evropi in spoznaš raznolikost ljudi in življenja. To je glavni razlog, da sem se odločil za projekt."

Na tako organiziranem potovanju dobiš tako rekoč širokokotni pogled na Evropsko unijo, pravi Louis. "Dobiš široko sliko o tem, da ne obstaja le ena podoba Evrope, ampak da je vsak njen del res drugačen. In to moraš izkusiti, videti, saj se z besedami tega ne da opisati."

"Domov bom odnesla milijon vtisov"
Urnik imata poln od jutra do večera. Dnevno potujeta iz kraja v kraj. Srečujeta se z lokalnimi predstavniki nevladnih organizacij in prostovoljci. Udeležujeta se akcij. Spoznavata življenje iz prve roke in širita evropsko mrežo prijateljstva. Za Luiso je potovanje naporno, a tudi vznemirljivo: "Vsak dan potuješ v drug kraj, srečaš nove, zanimive ljudi, vsak dan si v stiku z drugačnim kulturnim okoljem. Po drugi strani pa je vse tako razburljivo, da utrujenosti ne čutiš. Potovanje je istočasno naporno in vznemirljivo."

Domov se bosta vrnila s polnim nahrbtnikom doživetij, še dodaja mlada Berlinčanka: "Domov bomo odnesli milijon vtisov. Praktično vse. Ljudi, krajino, hrano, številne okuse ..."

Od Aten do Kopra, Izole in Pirana, povsod sta med drugim tudi odlično jedla. Največji vtis pa je na Luiso naredila Grčija: "Grška kultura prehranjevanja je res neverjetna. Mize so vedno polno obložene z jedmi. Najboljšimi, kar sem jih kdaj jedla. Ampak ta izkušnja s hrano se je potem nadaljevala tudi v drugih državah, in je bila vedno odlična."

Ob prihodu v Slovenijo sta se v Kopru že prvi dan srečala s člani društva Pina. Drugi dan sta se v Izoli sestala z mladimi, ki delajo v okviru Evropskih solidarnostnih enot. Skupaj so prevozili del kolesarske povezave po nekdanji železniški progi Porečanki. Luis zase pravi, da pri druženju, spoznavanju novih prijateljev vedno zazna utrip, vibracije. Zato sem ga vprašala, kakšne je začutil v Sloveniji. "V Sloveniji sem začutil vibracije sreče. Smo ob morju, videti je, da so ljudje navezani nanj. Ljudje so drugačni od tistih, ki smo jih srečevali do zdaj, ko smo potovali večinoma v notranjosti in po hriboviti krajini. Tu pa ljudje sedijo zunaj, uživajo v soncu in vonju morja. Ja, ljudje v tem uživajo, da so na obali, v neposredni bližini morja."

"Slovensko morje kar vabi"
Kaj pa Luisa, ki ima sicer zelo rada glasbo? "Na poti nismo imeli prav veliko glasbenih izkušenj, je bilo pa veliko pozitivnega valovanja. V Sloveniji sem opazila, da so ljudje izjemno aktivni, da radi kolesarijo in da so radi na prostem, saj te morje kar vabi."

Luisa pravi, da imata srečo, da sta na Sredozemski poti: "Želim si, da bi bilo tudi v vseh drugih delih Evrope še več ljudi odprtega duha, kakršne smo srečali na poti. Ljudi, ki se družijo, skupaj jedo in preprosto uživajo v tem, da so skupaj."

"Tudi jaz sem spoznal, da se tu ljudje res radi družijo in uživajo v majhnih stvareh, ki jih ponuja življenje. V 21. stoletju doživljamo novo industrijsko revolucijo. Vse se odvija res zelo hitro. Vsak poskuša napredovati, se dokazovati. Sam pa mislim, da bi morali vse upočasniti in uživati v življenju, večkrat skupaj sedeti za mizo, skupaj jesti. In prav to sem se naučil na poti: prehranjevanje ni zgolj nujno za preživetje, temveč je tudi družbeno dejanje. Prepričan sem, da bo življenje boljše, če se bomo umirili in se več posvetili druženju."

Različnost zmaguje na vseh ravneh, sta prepričana mlada popotnika. Iz Pirana sta pot nadaljevala po Italiji, zdaj pa sta – po skoraj mesecu dni - že v Franciji in bosta vsak čas na cilju. Kakšen pa je cilj evropskega projekta Road trip? "Cilje je, da mladi ljudje, kot sva Luis in jaz, potujejo po Evropi in s svojimi očmi in pogledi raziskujejo Evropo ter poskušajo utrditi, oblikovati zavedanje o tem, kaj Evropa sploh je, kaj so njene značilnosti, kaj je v tej povezavi dobrega, pa tudi s katerimi težavami se spopada."

"Pa tudi, da spoznamo, kaj vse se v Evropi dogaja, katere projekte, dejavnosti podpira Unija. Preden sem šel na to potovanje, sem poznal Evropsko unijo, vendar nisem vedel, kako ljudje živijo, kaj natančno počnejo. Zdaj sem ugotovil, da jo podpirajo. Skratka, zdaj bolje razumem Evropo."

Turisti morajo biti sprejemljivi za domačine
In katere težave sta opazila na poti? "Navezala se bom na dejstvo, da sva tudi midva zdaj turista. Sam turizem je seveda čudovita stvar, vendar pa v nekaterih državah prinaša tudi veliko težav. Zato bi turizem moral biti bolj sprejemljiv tudi za lokalno prebivalstvo. In to bi lahko bil eden izmed evropskih ciljev."

"Vračam se k temu, kar sem že povedal. Mislim, da bi morali imeti manj fizičnih meja, tako da bi bili bolj povezani. Našo pozornost, ki je zdaj namenjena predvsem razlikam med nami, pa moramo bolj usmeriti na tisto, kar nas povezuje, na tisto, v čemer smo si podobni."

Sredozemska pot je ena izmed štirih poti v okviru Road tripa. Ko bosta Louis in Luisa prispela na cilj, se bo še v istem mesecu začela Atlantska pot, sledila ji bo Pot Donave, julija pa se bo na Baltsko pot odpravila še zadnja dvojica mladih. Ob koncu potovanja bodo njihove edinstvene izkušnje dokumentirane v cestnem filmu, 'road moviju', ki bo dosegljiv na spletu. Vključene bodo v del spletnega vodiča o evropskih manj znanih poteh. Dogodivščine Luise in Louisa pa lahko že zdaj spremljate v njunem videodnevniku, na spletni strani projekta Road trip.