V mislih obiskovalca, ki so mu preobrati v zgodovini Francije neznani, se imeni Marie Antoniette in Ludvika XIV. pomešata, drugi princi, kralji in kraljice, ki so živeli tu, pa so ponavadi pozabljeni. Nekateri avtorji skušajo nastanek Versaillesa razložiti kot sončni mit, saj so Ludvika XIV., katerega spalnica je točno na geometričnem središču gradu, imenovali sončni kralj.

V resnici je potrebno pomen Versaillesa in njegovih prebivalcev iskati drugje. Bolj kot sončni simbol je bil Versailles simbol monarhije Ancien, režima, ki so ga nekateri imenovali celo absolutna monarhija, bolj pravilno pa bi ga bilo poimenovati osebna monarhija z od boga dano pravico do prestola.

Prav v Versaillesu, na mestu, kjer je nekdaj stala le lovska koča, kasneje pa jo je zamenjal majhen grad, je Ludvik XIII. imenoval Richelieua za kardinala in mu s tem podelil ogromno moč.

Razvoj Versaillesa
Med leti 1630 in 1789 je grad rasel, njegov park pa je dobival današnjo obliko. Iz lovske koče Ludvika XIII. je nastala podeželska hiša po naročilu Ludvika XIV., ki pa je rasla in postajala vedno mogočnejša. Aprila leta 1682 se je Ludvik XIV. odločil, da bo v Versailles preselil prestolnico monarhije.

Zaposlil je mnoge mojstre, arhitekta Le Vaua in Hardouin-Mansarta, slikarja Le Bruna, oblikovalca vrtov Le Notra, vendar pa je tudi sam močno vplival na videz gradu in okolice. Ludvik XIV. je svoj občutek za umetnost podedoval po svoji mami Ani Avstrijski in babici Mariji Medičejski, občutek za glasbo pa po svojem očetu Ludviku XIII., ki ga je komaj poznal.

Leta 1715 ga je nasledil njegov vnuk Ludvik XV., ki gradu ni spreminjal skoraj do konca svojega vladanja leta 1770. Tudi Ludvik XV. je podedoval dedov občutek za umetnost, kar se lahko vidi v njegovem zasebnem stanovanju v gradu. Smisel za ohranjanje določenih zadev v tajnosti in občutek za politiko pa je podedoval po svojih italijanskih prednikih Savojcih in Medičejcih.

Prav v svojem zasebnem stanovanju je sprejemal najpomembnejše odločitve. Nikoli ni pozabil na dvorne slovesnosti, ki so jih v Versaillesu vzpostavili že njegovi predniki. Ludvik XVI., vnuk Ludvika XV., katerega vladanje je bilo prekinjeno s francosko revolucijo, in Marie Antoniette sta Versailles zaznamovala z ljubeznijo do glasbe.

Ogled gradu Versailles in vrtov, ki ga obkrožajo, obiskovalcu omogoča spoznati stoletja zgodovine in zgodovine umetnosti. Naj omenim le nekaj najbolj priznanih umetnikov, katerih dela so vplivala na današnji videz gradu in vrtov – Moleire, Racine, Lully, La Fontaine in Delalande so v Versaillesu predstavili svoja najpomembnejša dela. Povezava med umetnostjo in kraljevo močjo je največ sadov obrodila med vladavino Ludvika XIV., vendar pa so podobne običaje ohranili tudi njegovi nasledniki.

A. M.