Danes 55-letni Csaba Torok je okoli leta 2008 iz Španije v domačo vas Hegymagas
prinesel tri sadike oljk. Zime so namreč v bližini Blatnega jezera, torej na območju, kjer leži njegovo posestvo, vse milejše, zato se je odločil poskusiti, kako bi te rastline uspevale na gričkih, kjer ima nasajeno vinsko trto.

Prvo zimo sta dve sadiki sicer pomrznili, a ena je preživela, kar mu je vlilo upanja, je razložil za Reuters. V letih, ki so sledila, je postopno sadil oljke, tako da jih ima zdaj že več kot 200, ponosno pravi. Prepričan je, da je le vprašanje časa, kdaj mu bodo sledili tudi drugi kmetovalci v okolici, saj se podnebje opazno spreminja. "Ta drevesa vidim kot pomemben del te pokrajine v prihodnosti," pove med ročnim obiranjem plodov z oljk. Vsako leto je namreč mikroklima v njegovi domači vasi bolj podobna mediteranski, ugotavlja.

In medtem ko se v Španiji, ki pridela 40 odstotkov svetovnega olivnega olja, zadnji dve leti spopadajo z izjemno slabo letino – predvsem zaradi hude suše –, je njegov pridelek vsako leto večji.

Ročno nabrane olive odpelje na stiskanje v Slovenijo. Ekstra deviško oljčno olje nato prelije v majhne, decilitrske stekleničke in jih prodaja po 4500 forintov (dobrih 11 evrov), s čimer je postal eden prvih pridelovalcev olivnega olja v državi.

A Torok ni edini Madžar, ki ugotavlja, da postaja območje vedno toplejše in s tem vsako leto primernejše za vzgojo mediteranskih rastlin. Gabor Stix ima na jugu Madžarske, v bližini mesta Pecs že nekaj let drevesnico, kjer za prodajo vzgaja tudi oljke. Glede na povpraševanje zadnjih let pričakuje, da bo ves letošnji pridelek prodal najpozneje do marca. "Oljke imajo zelo rade naše podnebje. Človek bi pričakoval, da Madžarska ni primerna za pridelavo oliv, a v resnici je," je povedal za Reuters.