Tako je sredi julija odločila italijanska vlada ter s tem ugodila številnim Benečanom, ki so se proti škodi in onesnaževanju zaradi velikih ladij borili leta. Po novem naj bi ladje vkrcavale potnike v celinskem pristanišču Marghéra, ki pa za to sploh še ni pripravljeno.

Potniške ladje za križarjenje, ki so plule mimo Trga svetega Marka ter po kanalu Giudecca do pristanišča v središču Benetk, so po mnenju nevladnikov z odrivanjem vode uničevale temelje mesta in ga z generiranjem elektrike onesnaževale tudi med privezom. Za trajno rešitev naj bi poskrbeli šele čez leta – s pristaniščno ploščadjo na odprtem Jadranu pred laguno. Začasno pa bodo ladje, težje od 25 tisoč ton in daljše od 180 metrov, odslej pristajale samo še v pristanišču na celini.

Zmaga mestnih prebivalcev

Tommaso Cacciari, eden najbolj glasnih beneških protestnikov, je odkrito slavil zmago nasprotnikov velikih ladij. "To je izjemna zmaga za mesto Benetke. To je bil boj Davida proti Goljatu, saj imajo lastniki velikih križark veliko finančno in politično moč."

Nasprotnega mnenja pa je Filippo Olivetti iz družbe Bassani, ki organizira križarjenja. "To je norost, saj bo tradicionalno pomorsko usmerjenim Benetkam ostala samo še turistična marina."

Odločitev se zdi protislovna in hudobna tudi Antoniu Vellecu, ki je turistom s križark petnajst let prevažal kovčke; po devetnajstih mesecih zatišja zaradi epidemije, pa je zdaj dokončno izgubil delo.

Beneški občinski uradniki so novo rešitev predlagali že pred petimi leti, vlada v Rimu pa jo je potrdila šele pred dvema tednoma, potem ko je Unesco zagrozil, da bo zaradi slabe zaščite izbrisal Benetke s seznama svetovne dediščine. Alternativno, celinsko pristanišče Marghera še nima primernih privezov in niti potniškega terminala. Težavo naj bi zdaj rešil novoimenovani vladni komisar.