Skozi istoimenski projekt želijo nagovoriti vsakogar, da voda ni samoumevna dobrina in da se milijone ljudi po svetu spopada s pomanjkanjem pitne vode. Človek bo obstal le, če bo imel dovolj čiste pitne vode.

Do leta 2030 bo 4 milijarde Zemljanov imelo težave pri dostopu do pitne vode in se spopadalo s pomanjkanjem pitne vode.

Šele, ko nas prizadene katastrofalna naravna nesreča, se za trenutek zamislimo, da se nam narava maščuje, in da imajo znanstveniki vendarle prav, ko opozarjajo, da je učinke podnebnih sprememb že močno čutiti.

Ekstremni vremenski pojavi, kakršnim smo priča v zadnjem času, pa ne le v Sloveniji, ampak po vsem svetu, so skrb vzbujajoči. Slovenija ima srečo, da ima kakovostne zaloge podzemne vode in je nekakšna modra oaza v tem delu Evrope. Vendar, kako dolgo še?

Vodna pot – po lokacijah človeške ribice

Glavni protagonist projekta Voda (iz)vir življenja je človeška ribica, repata dvoživka, ki v dolžino meri do 30 cm, in s katero si delimo pitno vodo. Njen habitat so podzemne vode, in te so glavni vir pitne vode pri nas.

Kar 99 odstotkov pitne vode načrpamo prav iz podzemnih zalog. Vse škodljive snovi, ki jih človek odlaga na površju, počasi prodirajo skozi prepustna kraška tla in s tem, ko ogrožamo človeško ribico, neposredno ogrožamo tudi sebe.

V vseh štirih občinah so izbrali po en izvir (Sitarjev studenec v Dolenjskih Toplicah, izvir za Javornikovo žago v Dvoru pri Žužemberku, Krško jamo v vasi Krka v občini Ivančna Gorica in izvir Škauba v Mačjem Dolu pri Trebnjem), v katerem je bila zaznana človeška ribica. V septembru bodo vse občine na izbranih lokacijah postavile table, ki bodo mimoidoče seznanjale s prisotnostjo proteusa v podzemnih vodah na območju posamezne občine.

Dolenjske Toplice – naravni pojav

V Sušico, hudourniški potok, ki teče skozi kraj, se na dobrih sedemsto metrih steka kar deset kraških in deset izvirov termalne vode. Termalni sistem je zaradi geoloških razmer pravi naravni pojav, na dinarskem krasu, od Italije pa do Albanije, je znanih le malo podobnih pojavov.

"Hidrološka posebnost Dolenjskih Toplic so seveda termalnih izviri, katerih nastanek omogoča posebna tektonska zgradba ozemlja ob topliškem prelomu. Geologi so z vrtanjem ugotovili, da je kraški vodonosnik v krednih apnencih na globini pod 720 metri. Ključnega pomena za akumuliranje termalne vode na tej globini je slabo prepustno narivno območje, ki preprečuje pronicanje kraške vode v globino, hkrati pa se pod njo toplota tudi akumulira," je povedal Andrej Hudoklin, Zavod RS za varstvo narave, OE Novo mesto.

Pestrost živalstva v kraških izvirih

V sklopu projekta je potekalo tudi vzorčenje živalstva v termalnih in kraških izvirih, prav v teh se skriva bogat podzemni živelj. Eno od prijetnih presenečenj je bilo zagotovo odkritje jamskega Boletovega jamskega ježka, ki je razširjen na geografsko razmeroma majhnem območju, le v okolici Črnomlja.

"Za podzemne živali je značilno, da so geografsko ozko razširjene. Tudi t. i. Boletov jamski ježek je bil znan le iz nekaj prostorsko zgoščenih lokalitet (jam) na jugu belokranjskega ravnika. Zdaj pa smo ga odkrili tudi v Dolenjskih Toplicah. Lahko rečemo, da smo razbili mit o belokranjskem endemitu in ga spremenili v dolenjsko-belokranjskega," je navdušeno dodal dr. Teo Delić, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta.

Potovanje k (iz)virom življenja

Ob zaključku projekta Voda – (iz)vir življenja pa so v prenovljeni Sitarjevi hiši v središču Dolenjskih Toplic odprli 4D-doživetje "Potovanje k (iz)viru življenja". Obiskovalci se bodo lahko s pomočjo animirane 4D-simulacije podali na potovanje v središče Zemlje in spoznavali geološke in hidrološke značilnosti ter raznoliko podzemno živalstvo Dolenjskih Toplic.

Pustolovščino so "začinili" tudi z dodanimi učinki; treslo vas bo, meglilo se bo, skratka, na pot skozi geološke poti vas po popeljalo posebno vrtalno vozilo "geopod".

"Za vstop v samo raziskovalno vozilo morajo obiskovalci najprej odkriti vstopno geslo. Ta element igrifikacije doživetju dodaja še višjo stopnjo vpletenosti, saj želimo, da obiskovalce presenetimo, obogatimo z novimi znanji in navdušimo, da obiščejo še druge znamenitosti, o doživetju pripovedujejo prijateljem in da se v Dolenjske Toplice radi vračajo," je o novi pridobitvi Dolenjskih Toplic povedala Nataša Potočnik, izvršna direktorica Enigmariuma.

Nosilec projekta je Občina Dolenjske Toplice. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.