"Voden planinski izlet nas lahko zelo elegantno pelje čez prve korake. Tura, ki jo vodi strokovno usposobljen športni delavec na področju planinstva, torej vodnik PZS-ja, je učni proces in smiselna podlaga, da se na teh izletih učimo samostojne, varne hoje v gore. Na srečo tudi statistika govori temu v prid: relativno malo nesreč je na vodenih turah," je na novinarski konferenci Planinske zveze Slovenije pred začetkom poletne sezone dejal generalni sekretar zveze Damjan Omerzu. Da bi podkrepili besede s prakso, so novinarje odpeljali na voden planinski izlet od doma pri Kamniški Bistrici do Jermance, kjer je običajno izhodišče za Kamniško ali Kokrško sedlo, Brano, Planjavo in druge vršace v bližini.
Cilj je izpolnjen, ko smo na varnem v dolini
"Vodniki imamo pomembno vlogo pri pohodih, pa tudi turnih smukah, taborih in drugih aktivnostih. Na turah opozarjamo na posamezne težavnostne nevarne dele in učimo o opremi in njeni uporabi. Dajemo tudi tempo udeležencem, pri čemer gledamo na najšibkejše udeležence. Če še kaj zgodi, smo tisti, ki zagotovimo prvo pomoč. Najboljše plačilo za nas je, da udeleženci varno pridejo v dolino," pravi Franc Gričar, načelnik vodniške komisije PZS-ja, tudi inštruktor planinske vzgoje in planinski vodnik z dolgo kilometrino, ki je na sodelujoče pazil čisto na koncu kolone.
V Sloveniji je bilo lani registriranih 1474 vodnikov, od tega je več kot polovica starejših od 50 let (786), 559 jih je starih med 30 in 50 let, zanimanje za planinsko vodenje pa opažajo tudi pri mladih, trenutno imajo 52 pripravnikov. Po podatkih ankete za planinska društva je bilo leta 2021 v društvih izvedenih več kot 6000 planinskih aktivnosti, tako eno- kot večdnevnih, pri izvedbi večine so sodelovali vodniki PZS-ja.
Osnove planinstva: od opreme do zgodovine gorništva pri nas
Spoznavanje gorskega sveta nam lahko olajšajo tudi številni knjižni vodniki. Eden takih je čisto sveža izdaja PZS-ja Osnove planinstva, pod katerega se je podpisal Jože Drab. Inštruktor planinske vzgoje in mentor gorniškega krožka na OŠ Sostro je poudaril, da opaža pomembnost razumevanja gorskega sveta. "Ljudje, ki poznajo nevarnosti v gorah, veliko varneje hodijo v gore. To moramo prenašati na mlajše, ki teh izkušenj nimajo." Sam se tega loteva tako, da skuša narediti turo čim bolj zanimivo s kakšnim iskanjem zaklada ali zanimivimi zgodbami. "Da jih kaj naučim, da povem kakšno zanimivo stvar, sploh mlajši imajo radi gorniške zgodbice. Tako se veliko naučijo."
V priročnik je strnil številne vidike hoje v hribe: od same tehnike hoje, opreme do opisa različnih vremenskih vplivov, rastlinstva in živalstva, ne manjka pa niti zgodovina našega gorništva. "Primarno je namenjen družinam, staršem, ki želijo naučiti svoje otroke o hoji v hribe, pa tudi mentorjem na šolah, ki imajo gorniške krožke," je še povedal Drab. V priročniku so tudi nasveti, katere aktivnosti so primerne za določene starosti, in na koncu je dodatek z nasveti za družabnost. "Mladi morajo uživati v gorah, moramo jim tako narediti, da bodo sproščeni in zadovoljni, da se bodo v gorski svet še vrnili."
Za otroka je cilj dogajanje na poti, ne vrh
Tudi Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS-ja in inštruktor GRZS-ja, opominja, da je treba pri hoji v gore z otroki vedno cilj prilagoditi otrokom. "Njim ni pomemben vrh oz. cilj, zanje je ključna pot. Otroku je cilj dogajanje na poti, da išče na primer zaklad, zanimiva mu mora biti pot. Vse prevečkrat tudi opažamo, da otroke preveč oblečejo. Dejstvo je, da ni tako, otroci ne smejo biti preveč oblečeni, zanje pa odsvetujem nošnjo kratkih majic in hlač. Svetujem dolge, da ni potrebno mazanje s kremami."
Število nesreč iz leta v leto narašča, samo na Veliki planini se je podvojilo število reševanj
Kljub previdnosti pa je žal tako, da se v gorah dogajajo nesreče, ki se lahko pripetijo vsem, tako izkušenim, še prej pa neizkušenim. Šerkezi ima z njimi kot reševalec zelo veliko izkušenj. "Statistika gorskih nesreč je zgovorna, da število nesreč iz leta v leto narašča in da dogodki postajajo zmeraj bolj absurdni. Veliko nesreč bi se dalo preprečiti že z dobro pripravo na planinsko turo. Lani smo tako imeli več kot 600 dogodkov. V spominu imam kar nekaj intervencij GRS Kamnik, ki se bi jih dalo preprečiti že doma oz. do njih sploh ne bi prišlo, če si bi doma pogledali planinski zemljevid in se na poti držali markacij, ki vedno pripeljejo na pravi cilj," pravi Šerkezi in ob tem dodaja, da statistika, ki so jo spremljali do epidemije covida-19, kaže, da je bilo v Sloveniji med usposobljenim kadrom malo nesreč oz. poškodovanih: 26 gorskih reševalcev, osem vodnikov PZS-ja in štirje gorski vodniki.
"Samo pretekli konec tedna je bilo kar 17 posredovanj gorskih reševalcev. Zmeraj bolj absurdne nesreče se dogajajo. Ljudje se odpravljajo nepripravljeni, niti ne vedo, kam se odpravljajo. Samo v Kamniku smo v zadnjih dneh imeli dve posredovanji, eno včeraj, ko so po istem brezpotju sestopale skupine tujcev, ki so informacije dobile z aplikacijo Google Maps, za katero vemo, da v osnovi ni namenjena za orientacijo v gorah, za to so druge aplikacije," je pojasnil okoliščine zadnjega reševanja.
Ob tem opozarja, da se ljudje premalo zavedajo posledic nespametnih odločitev. "Posredovanje s helikopterjem ni vedno mogoče, včasih traja več ur, da pridemo do ljudi, ki pokličejo pomoč. Tega se ljudje ne zavedajo. Vedno več je v gorah tudi različnih bolezenskih stanj: bolezni, ki so v dolini obvladljive, recimo visok krvni tlak, sladkorna bolezen, v gorah pa je drugače, dehidracija in fizični napor naredita svoje. Ljudje morajo upoštevati, da si ne smejo zadati prevelikega zalogaja, ko gredo v hribe," je jasen Šerkezi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje