Vožnja ponoči, zlasti med drugo in šesto uro zjutraj, je še posebej nevarna, zato se je nočni vožnji bolje izogniti, če ni posebne nuje. Prav tako pa smo zaspani med 12. in 14. uro, zlasti po kosilu, četudi je polna sončna svetloba.

Tako lahko strnemo bistvo akcije proti utrujenosti in zaspanosti za volanom, za katero so se odločili na Agenciji za varnost prometa. Kot je pojasnil Andrej Justinek z agencije, smo v poletnih mesecih, ko je zaradi gostote prometa in utrujenosti po večmesečnem delu tveganje za nesrečo, ki je posledica zaspanosti, večja.

Ljudje se proti zaspanosti praktično ne moremo boriti, saj ji na koncu vsi podležemo. Tveganje za nesrečo pa je še za 4,5-krat večje, če spimo manj kot pet ur na noč. Če te podatke povežemo še z zgodnjo jutranjo vožnjo in vožnjo v popoldanski vročini, se to tveganje še poveča.

Postanek na dve uri
Če nameravamo voziti, je torej pred tem vedno treba dovolj spati, treba je načrtovati tudi postanke, denimo na vsaki dve uri. Če voznik začuti zaspanost, naj se ustavi in si odpočije takoj in naj ne predvideva, da bo morebiti zdržal še do naslednjega avtocestnega počivališča. Ne dotakne naj se alkohola in naj ne jemlje zdravil, ob sebi pa naj ima sogovornika, je poudaril Justinek.

Simptomi zaspanosti so zehanje, pekoče oči, mežikanje, dvojni vid in kinkanje. Takrat voznik na cesti izgubi pozornost in se ne odziva, kot bi se moral. Izgublja smer vožnje in pozablja, kakšno pot je prevozil v zadnjih kilometrih. Zgodi se tudi, da zaide na nasprotni pas ali pa v robnik, je povedal Justinek. Na nekaterih cestah je sicer zvočni trak, ki pa je po njegovih besedah lahko tudi nevarna potuha.

Po njegovih besedah so v tem pogledu zaradi življenjskega sloga med najbolj tveganimi kategorijami mladi vozniki, vozniki, ki delajo v izmenah, zdravniki, starši bolnih otrok, vozniki s kumulativnim spalnim primanjkljajem pa tudi vozniki s klinično ugotovljenimi motnjami spanja.

Največ nesreč zaradi zaspanosti zgodaj zjutraj
Obstajajo pa tudi skupne značilnosti nesreč, ki nastanejo zaradi zaspanosti. Takšne nesreče se po navadi zgodijo v pozni noči ali zgodnjem jutru. Voznik je v vozilu sam, na cesti pa navadno ni sledi poskusa preprečitve nesreče oz. zaviranja.

Tudi Lea Dolenc Grošelj z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je poudarila, da so motnje spanja za udeležence v prometu zelo nevarne. Problem vidi zlasti v tem, da ljudje dostikrat ne priznajo, da so zaspani.

Desetina poklicnih voznikov imela nesreče zaradi zaspanosti
Posebej je opozorila na to, da je že več kot desetina poklicnih voznikov imela nesreče zaradi zaspanosti. Med tvegane skupine je poleg ljudi z motnjami spanja uvrstila tudi tiste s čezmerno telesno težo.

Ivo Ozebek z zavoda Vozim pa je na novinarski konferenci predstavil svojo izkušnjo. Čeprav se ni dotaknil alkohola, ga je dolgotrajna, več kot 600-kilometrska vožnja tako utrudila, da je zaspal za volanom in doživel hudo nesrečo. Zaradi nje danes ne more hoditi, kljub temu pa ohranja pozitiven odnos do življenja. Svojo izkušnjo deli z mnogimi mladimi in jih opozarja na nevarnosti vožnje v utrujenem ali zaspanem stanju.