Kot so sporočili iz Turizma Ljubljana, je v prvih šestih mesecih leta 2024 prestolnico obiskalo 509.092 obiskovalcev, kar je 14,2 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Ustvarili so več kot milijon prenočitev, kar je 12,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2023. Povprečna doba bivanja je bila 2,1 prenočitve, največ prenočitev so v tem obdobju ustvarili gostje iz Italije, Nemčije, Združenih držav Amerike, Združenega kraljestva, Hrvaške in Srbije.

Največ povpraševanja v Turističnem informacijskem centru je po obisku Ljubljanskega gradu, Plečnikovih tržnic in druge arhitektove dediščine, parka Tivoli, Metelkove, številnih muzejev in galerij. Veliko zanimanja naj bi bilo tudi za kolesarske in pohodniške poti tako v Ljubljani kot osrednjeslovenski regiji ter izlete v bližnja mesta.

Glede na dosedanji turistični obisk in izkušnje preteklih let pričakujejo v nadaljevanju poletja približno 90-odstotno zasedenost nastanitvenih obratov. V Turizmu Ljubljana so poudarili, da si ne prizadevajo za številčne rekorde prihodov gostov, temveč strateško sledijo daljšanju povprečne dobe bivanja in večanju potrošnje.

To poskušajo uresničiti z ustvarjanjem celoletne ponudbe tako v slovenskem glavnem mestu kot tudi v "njegovem zelenem zaledju" – na primer z organizacijo predstavitvenega dogodka kulturne četrti Šiška septembra, ki so ga poimenovali Cela šiškarija, novembrskim kulinaričnim festivalom November Gourmet Ljubljana in festivalom December v Ljubljani.

V Mariboru so tujci ustvarili kar 89 odstotkov vseh prenočitev

V Mariboru, ki so mu lani nadeli naziv najboljša evropska kulinarična destinacija in ga je lani obiskalo skoraj 240.000 turistov, ki so ustvarili več kot 544.000 prenočitev, so po besedah Zavoda za turizem Maribor v primerjavi z enakim obdobjem lani v prvi polovici letošnjega leta opazili štiriodstotno rast turističnih prihodov (103.441) in primerljivo število prenočitev (235.997) – teh je bilo lani v enakem obdobju 239.432.

Tujci so ustvarili kar 89 odstotkov vseh prenočitev, povprečna doba bivanja pa je bila 2,3 dni. Največ tujih prenočitev so ustvarili turisti iz Hrvaške, Nemčije, Srbije, Italije, Avstrije in Madžarske. Struktura tujih gostov naj bi bila tako primerljiva z lansko, pri čemer so zaznali občutno rast italijanskih turistov. V poletnih mesecih pričakujejo povečanje števila poljskih, čeških in nizozemskih turistov.

Po besedah TIC-a Maribor turisti največ povprašujejo po kulturnih znamenitostih in dogodkih v Mariboru. Najbolj obiskana turistična znamenitost je Hiša Stare trte, čeprav so zaradi prenove vinske degustacije in predstavitev zgodbe najstarejše trte ter vinske večere začasno preselili na nadomestno lokacijo v kulturno četrt Minoriti. Sledile naj bi kulturne znamenitosti in dejavnosti, kot so kolesarjenje in pohodništvo, v vročih poletnih dneh pa naj bi iskali tudi kopališča.

Ker je Maribor odlično izhodišče za obisk širšega območja, goste usmerjajo tudi v destinacijo Pohorje in Štajerska.

Povprečna doba bivanja v zdraviliščih znaša več kot leta 2019

Po podatkih Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč so rezultati v prvih sedmih mesecih v 12 slovenskih naravnih zdraviliščih zelo primerljivi z lanskimi rezultati. Našteli so 410.000 prihodov gostov, ki so poskrbeli za malenkost manj kot 1,5 milijona prenočitev. Čeprav je bilo število prihodov domačih in tujih gostov za 0,6 odstotka manjše, je pri ustvarjenih prenočitvah rezultat za 0,3 odstotka boljši.

Med prihodi z 51,6 odstotka prevladujejo tuji gostje, domačih je tako za 48,4 odstotka. To naj bi bilo praktično izenačitev odstotkov v času pred pandemijo covida-19, čeprav je razmerje pri ustvarjenih prenočitvah še vedno nekoliko v prid domačih gostov – ti so poskrbeli za 55,5 odstotka ustvarjenih prenočitev. V teh vročih poletnih dneh je poleg stacioniranih gostov zaznati tudi povečan obisk dnevnih obiskovalcev.

Povprečna doba bivanja sicer znaša 3,65 dneva. Povprečna doba bivanja v Sloveniji v zadnjem "normalnem" letu (2019) je znašala 2,5 dneva. Slovenska naravna zdravilišča največ tujih gostov dobijo iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Nemčije, Srbije, Češke in Madžarske.

S trenutnimi turističnimi kazalniki so pri Skupnosti zadovoljni, saj naj bi bila letošnja sezona predvsem zaradi evropskega prvenstva v nogometu in olimpijskih iger zahtevna, saj ljudje naj ne bi bili tako nagnjeni k potovanjem. Trenutno je sicer največ povpraševanja po kopanju v zunanjih bazenih, najprivlačnejše so vodne zabave, tobogani, vodna igrala, počasne reke.

Za prihodnje mesece so napovedi v primerjavi z lanskim letom na enaki oz. celo nekoliko višji ravni. V avgustu pričakujejo veliko obiska, predvsem naj bi bilo največ obiskovalcev družin z otroki. Po začetku pouka pa naj bi zdravilišča in terme znova postali privlačnejši za starejše generacije.

V Piranu junija malce manj prenočitev kot lani

V Portorožu pričakujejo, da bo poletni obisk podoben kot lani. Čeprav je bilo junija za šest odstotkov manj prenočitev v vseh nastanitvenih kapacitetah občine Piran, je bilo število teh med januarjem in junijem enako kot lani. V šestih mesecih leta 2024 so namreč našteli 681.964 prenočitev, junija jih je bilo 207.321. Glede na podatke o hotelskih prenočitvah naj bi bil julijski obisk primerljiv z lanskim, dobro naj bi kazale tudi rezervacije za avgust.

Med gosti prevladujejo tuji. Ti so od junija do konca julija ustvarili 70 odstotkov vseh prenočitev. Med njimi je bilo največ Avstrijcev, Nemcev, Čehov in Madžarov. Pričakujejo, da se bo avgusta dvignil tudi delež italijanskih gostov.

Obiskovalci v tamkajšnjih turističnih informacijskih centrih največ povprašujejo po različnih ladijskih in kolesarskih izletih, degustacijah oljčnega olja in vina, piranskih znamenitostih in vodnih športih. Prek portala medtem prodajo največ ogledov piranskega obzidja, voženj s katamaranom v Benetke, ogledov ribogojnice Fonda in degustacij oljčnega olja na kmetiji Gramona. Zanimanje naj bi bilo tudi za različne koncerte na prostem.

V prvih šestih mesecih v Kranjski Gori skoraj 144.000 gostov

Medtem ko so večinoma po turističnih destinacijah zaznali povečanje obiska, se Kranjska Gora spoprijema s šestodstotnim zmanjšanjem števila prihodov gostov in osemodstotnim padcem ustvarjenih prenočitev v primerjavi z lanskim obdobjem prvega polletja.

V obdobju med januarjem in junijem je namreč letos po podatkih Turizma Kranjska Gora tam prenočilo 143.405 gostov, ki so ustvarili 400.181 prenočitev. Povprečna doba bivanja je bila 2,8 prenočitve. Preteklo leto je v istem obdobju Kranjsko Goro obiskalo 152.615 gostov, ki so ustvarili 435.563 prenočitev.

Struktura gostov tudi v letošnjem prvem polletju po besedah Turizma Kranjska Gora "govori v prid tujih gostov" – od vseh ustvarjenih prenočitev v občini Kranjska Gora so jih 68 odstotkov ustvarili tuji gostje. Zanimivo naj bi bilo, da so v zimskih mesecih (januar, februar, marec) poleg domačih gostov prevladovali turisti iz Hrvaške, Srbije in Italije, v pomladnih mesecih (april, maj, junij) pa so se povečali obiski gostov iz Nemčije, Madžarske, Češke in Poljske. V juliju so prevladovali slovenski gostje, takoj za njim pa gostje iz Nemčije in višegrajskih trgov.

Najbolj priljubljene točke, ki naj bi jih turisti obiskali, so jezero Jasna, Zelenci, Planica, dolina Vrata in Martuljkovi slapovi. Turisti naj bi povpraševali tudi po lažjih sprehajalnih in kolesarskih poteh, ki vodijo do teh znamenitosti. Gostje TIC obiščejo tudi z vprašanji o avtobusnih prevozih (prelaz Vršič, dolina Vrata in turistični avtobus, ki vozi po destinaciji).

Če bo vreme ugodno, si v prihodnjih mesecih obetajo nekaj "last minute" rezervacij in da bodo podatki o prenočitvah za julij enaki ali celo boljši od lanskih.