Foto: Reuters
Foto: Reuters

Posnetki prikazujejo na desetine manjših slapov, ki se spuščajo po skali – pojav, ki ga le redki pomnijo, čeprav se občasno zgodi. "Živim in delam na Uluruju že štiri leta, pa še nikoli nisem videla slapov na gori – niti toliko dežja," je za CNN povedala Stacey MacGregor, ki dela za lokalno turistično agencijo.

Na najbolj prizadetih območjih je v pičlih štirih dneh padlo petkrat toliko dežja, kot je mesečno povprečje padavin za marec.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Po podatkih avstralskega hidrometeorološkega zavoda ima puščavsko območje okoli Uluruja običajno le 33 centimetrov padavin letno, tokrat pa je samo v nedeljo in ponedeljek zapadlo pet centimetrov. Temperature se marca lahko povzpnejo tudi prek 40 stopinj Celzija.

Avstralska vlada je konec tedna razglasila naravno katastrofo na večjih območjih Novega Južnega Walesa, zaradi obilnega deževja pa so morali evakuirati na tisoče ljudi.

Fenomen za peščico izbrancev

Slapove na Uluruju je v živo videla le peščica srečnežev, turisti pa imajo prepoved vzpona na monolit od oktobra 2019, potem ko se je tamkajšnje staroselsko ljudstvo Anangu pritožilo, da obiskovalci povzročajo erozijo monolita in onesnažujejo okolico.

Preden je prepoved vzpona začela veljati, se je vsako leto na Uluru povzpelo več 10.000 turistov.

Uluru oz. Ayers Rock, kot je monolit tudi znan, leži 450 kilometrov zahodno od Alice Springsa, z višino 348 metrov pa je višji od Eifflovega stolpa ali londonskega nebotičnika Shard. Ta naravni spomenik je pod Unescovo zaščito, odkar so se v 50. letih začeli nanj vzpenjati obiskovalci, pa je zaradi izpostavljenosti vetru in spolzkih skal na njem umrlo že najmanj 35 ljudi.