Letos mineva 120 let od zgodovinskega dosežka Američanke.

Annie Edson Taylor je bila učiteljica in je za svoj 63. rojstni dan, 24. oktobra 1901, sklenila, da se požene s sodom v globino Niagarskih slapov. Motiv je bil predvsem finančni, je pa bila Annie tudi precej častihlepna. In kaj bolj odmevnega kot skok s sodom, si je mislila.

Njeno otroštvo je bilo precej lagodno – rojena je bila v New Yorku v družini osmih otrok, ko ji je bilo 12 let, je njen oče umrl in kot lastnik mlina zapustil otrokom dovolj denarja, da so odraščali brez večjih skrbi.

Annie je bila dobra učenka in je diplomirala s pohvalo. Med študijem je spoznala svojega bodočega soproga, s katerim sta imela enega sina, ki pa je umrl kot malček, kmalu za njim pa še Anniejin mož.

Mlada vdova se je preživljala z vrsto občasnih služb, preden je pristala v Michiganu s sanjami postati plesna vaditeljica. Ker v Bay Cityju, kamor se je preselila, ni bilo plesnih šol, je odprla svojo, nato pa presedlala na poučevanje glasbe.

A bila je nemirna, nenehno se je selila, iz Michigana v Teksas, od tam pa v Mehiko, da bi si našla službo tam, a se je kmalu vrnila v ZDA.

Mačka kot poskusni zajček

Da bi si na stara leta zagotovila finančno oporo, se je odločila, da postane prva oseba, ki se bo spustila po Niagarskih slapovih v sodu.

V ta namen je uporabila po meri narejen hrastov sod, ojačan z železom in obložen z žimnico. A preden je dejansko izvedla svoj podvig, je trajalo nekaj časa, predvsem, ker ji nihče ni želel asistirati pri njenem potencialnem samomoru.

Dva dni pred načrtovanim poskusom so sod s hišno mačko v njem testno spustili po slovitih slapovih Horseshoe na kanadski strani, da bi videli, ali bo sod zdržal vse pritiske, mačka pa preživela. Sod je zdržal, mačka je preživela – a s poškodbo glave, kar ni oviralo Taylorjeve, da ne bi pozirala s krvavečo živaljo.

Preživela zgolj s prasko

24. oktobra 1901 je v sod zlezla sama, opremljena s svojo blazino v obliki srčka za srečo, nato so prijatelji sod spustili v vodo ob ameriški obali Niagarskega jezera.

Tokovi so sod zanesli čez slapove Horseshoe, ki so bili tudi pozneje prizorišče vseh podobnih poskusov.

Kmalu po tem, ko je sod odneslo čez slapove (celotna pot je trajala okoli 20 minut), so do njega prišli reševalci in si oddahnili, ko so našli Taylorjevo v njem živo in v dobrem stanju, z le manjšo rano na glavi.

"Če bi morala z zadnjimi vzdihljaji dati kak nasvet, bi odvrnila vsakogar, da me skuša posnemati. Raje bi se postavila pred top, vedoč, da me bo razneslo, kot da bi se še enkrat podala čez slapove," je povedala po svoji pustolovščini za medije.

Z nastopi je zaslužila kar nekaj denarja, a niti približno toliko, kot se je nadejala. Ni pomagalo, da je njen menedžer Frank M. Russell s sodom pobegnil, Annie pa je večino svojih prihrankov porabila za zasebne detektive, da bi ga našli. Na neki točki so ga izsledili v Chicagu, a se je že kmalu za tem dokončno udrl v tla.

Zadnje počivališče pustolovcev

Pozneje je Annie Taylor o svojem podvigu napisala knjigo spominov in se vrnila na Niagarske slapove, da bi jo tam prodajala, svoja zadnja leta pa je preživela s poziranjem za fotografije s turisti na svoji stojnici spominkov in neuspelimi poskusi, da bi zaslužila na Newyorški borzi.

Nekaj časa je celo razmišljala o drugem skoku čez slapove, potem je poustvarila skok iz leta 1901 za film, ki pa nikdar ni ugledal platen, udinjala se je celo kot jasnovidka in izvajalka magnetne terapije.

Umrla je 29. aprila 1921 v starosti 82 let, pokopali pa so jo na pokopališču v Niagara Falls, na sekciji, imenovani "zadnje počivališče pustolovcev", v centru za obiskovalce Niagarskih slapov pa boste danes našli repliko soda, v katerem se je Annie spustila po bučečih slapovih.

Temačna plat slapov

Po Annie je Niagarske slapove skušalo načrtno premagati še 15 ljudi, med njimi samo še ena ženska.

Zadnji, ki je to poskušal (oblasti so vsakršne tovrstne projekte prepovedale), je bil Kirk Jones, ki se je kot edini spustil po ameriških slapovih 2. junija 2017 v velikanski gumijasti žogi. Podviga ni preživel.

Je pa Jones že pred tem enkrat uspešno skočil čez slapove Horseshoe, in sicer oktobra 2003, nosil pa je zgolj jopič in kavbojke – takrat je, čudežno, preživel.

Precej večja je številka samomorov na Niagarskih slapovih – med letoma 1850 in 2011 so, sodeč po uradnih podatkih, ob vznožju slapov našli okoli 5000 trupel. V povprečju si vsako leto tu vzame življenje od 20 do 30 ljudi.