Člani Evropskega parlamenta vsak mesec, razen avgusta, skupaj s številnim osebjem pripravijo kovčke in se iz Bruslja odpravijo na štiridnevni "obisk" Strasbourga, glavnega mesta francoske pokrajine Alzacije.

Plenarna zasedanja so vrhunec dejavnosti Evropskega parlamenta
Tam namreč dvanajstkrat na leto poteka plenarno zasedanje Evropskega parlamenta, ki predstavlja vrhunec njegove dejavnosti in konec zakonodajnega dela, opravljenega v parlamentarnih odborih in političnih skupinah. Na plenarnem zasedanju "evroposlanci" sodelujejo pri sprejemanju odločitev Unije in poskrbijo, da Evropska komisija in Svet upoštevata njihova stališča.

Vse to poteka v 220 tisoč kvadratnih metrov veliki zgradbi, ki stoji v okrožju Wacken in je bila zgrajena leta 1999. Glavni del poslopja je dobil ime po francoski novinarki in borki za pravice žensk Louisi Weiss, ki je pri 86 letih kandidirala na prvih evropskih volitvah leta 1979 in bila tudi izvoljena, s čimer je postala najstarejša poslanka v tistem mandatu.

Če ste se izgubili, ne skrbite, niste edini
Zgradba je prava lepotica in resnično nekaj posebnega. Obiskovalci so nad njeno podobo praviloma navdušeni, vendar je njihove navdušenosti kaj kmalu konec, ko po nekajminutnem sprehodu po notranjosti zgradbe ugotovijo, da so se preprosto - izgubili. Zaradi nepraktičnosti oz. zapletene notranje ureditve je pariška arhitekturna pisarna Architecture Studio Europe, ki je načrtovala zgradbo Louise Weiss, tarča številnih kritik.

Zelo zgovorne so besede ene izmed uradnic Evropskega parlamenta, ki je - potem ko mi je opisala pot od svoje pisarne do sejne dvorane oz. hemicycla in videla moj nasmeh, ki je pomenil, da mi ni popolnoma nič jasno - zatrdila: "Tudi sama se sprašujem, kaj so kadili arhitekti med načrtovanjem te zgradbe."

Zasedanja priložnost za navezovanje stikov
Dogajanje ob robu plenarnih zasedanj je zmeraj zelo živahno, saj je ta večdnevni dogodek odlična priložnost za tkanje vezi med evropskimi poslanci, uradniki in novinarji iz vse Evrope. Po koncu sej se lokali in restavracije znotraj zgradbe Louise Weiss napolnijo do zadnjega kotička.

Gostinska ponudba znotraj Evropskega parlamenta je pestra in tudi dokaj ugodna. Za kavo z mlekom, na primer, boste odšteli okrogel evro, kar je približno trikrat manj kot na ulicah Strasbourga in celo ceneje kot kjer koli v slovenski prestolnici (razen seveda v državnem zboru, kjer vam jo bodo postregli že za petdeset centov).

(Ne)smiselnost vsakomesečnih selitev v Strasbourg
Strasbourg ima kot eden izmed sedežev Evropskega parlamenta predvsem simbolni pomen. Predstavlja namreč spravo med Nemčijo in Francijo, ki sta se v preteklosti vojskovali v Alzaciji. Vendar se ob vsem tem postavlja veliko vprašanje (ne)smiselnosti "romanj" evropskih poslancev iz Bruslja v Strasbourg. Pri vsakomesečni selitvi gre za izjemen logistični zalogaj, katerega stroški segajo v nebo.

Še največ ima od vsega tega samo mesto Strasbourg, predvsem gostinci in hotelirji, ki si manejo roke pred vsakokratnim obiskom "potujočega cirkusa", kot so, zaradi selitev, nekateri ciniki poimenovali Evropski parlament. Tovrstnemu sponzoriranju mesta Strasbourg s strani Evropske unije nasprotuje tudi večina poslancev, le med francoskimi predstavniki bi težko našli kakšnega, ki mu trenutna ureditev ni po godu.

Toda kaj bi, če bi plenarna zasedanja iz Strasbourga prestavili v Bruselj, imeli od tega evropski državljani? Se bodo privarčevani evri kjer koli poznali? Bomo živeli bolje? Kaj mislite?