Francesco Sabatini se je rodil leta 1721 v Palermu, arhitekturo pa je študiral v Rimu. S španskim plemstvom se je prvič srečal med gradnjo palače Celesta za Karla VII., neapeljskega kralja ter parmskega in toskanskega vojvodo. Karel je namreč pozneje postal španski kralj, s seboj v Madrid pa je pripeljal tudi Sabatinija.

Sabatini je na španskem dvoru hitro postal najuglednejši in najbolj čislan arhitekt in dvorni mojster gradnje. Poleg nadzora kraljevih gradbenih projektov je bil tudi vodja inženirskega polka in častni član Kraljeve akademije lepih umetnosti Svetega Fernanda.

Sabatini je bil eden najvidnejših članov neoklasicizma, a se je namesto po starorimski in starogrški arhitekturi zgledoval predvsem po stvaritvah italijanske renesanse. Med drugim je bil med glavnimi arhitekti prenove kraljeve palače v Madridu v 16. stoletju, zgradil je spomenik Puerta de Alcala in palačo Godoy, načrtoval je madridsko kanalizacijo, kraljevi sedež carine ter kraljevo grobnico kralja Ferdinanda in kraljice Barbare. Poleg stavb v Madridu je ustvaril tudi Arsenal v Toledu, glavni štab Valonske garde v Leganesu in več samostanov.

V čast slovitemu arhitektu bodo letos v španskem glavnem mestu organizirali številne razstave, predstave in predstavitve njegovih del. Posebno razstavo mu bodo priredili tudi v kraljevi palači in muzeju kraljice Sofie.