Na HBO-ju se je začel razvoj ameriških dramskih serij in HBO je bil tisti, ki je postavljal lestvico višje in višje.
Tudi njihovi lastni filmi, miniserije, stand up komedije in dokumentarni filmi so vedno deležni velikih pohval in nagrad, a zdi se, da smo to mrežo nekako začeli povezovati prav s serijami.

Povoji HBO-ja segajo v leto 1965, ko je Charles Dolan dobil pravice, da na Manhattnu zgradi kabelski sistem. Novi sistem, imenovan "Sterling Manhattan Cable", je postal prvi urbani podzemni kabelski sistem v ZDA. Dolan je v sodelovanje prepričal Time Warner in "Home Box Office" ali skrajšano HBO. Svoj program je HBO lahko začel oddajati 8. novembra 1972. Prvi film, predvajan na novi kabelski televiziji, je bil Sometimes a Great Notion s Paulom Newmanom in Henryjem Fondo v glavnih vlogah.
Liki v ospredju
Od tam dalje je šlo samo še navzgor. Če so bila 70. in 80. leta za HBO precej nevznemirljiva, polna športnih prenosov in otrokom namenjenih oddaj, se je v 90. letih z izvirnimi lastnimi produkcijami začel vratolomni vzpon mreže.
Mož, odgovoren za ta prodor, je bil programski direktor Chris Albrecht, s katerim je HBO spremenil način, na katerega so gledalci spremljali televizijo. HBO in Albrecht, ki je nekoč dejal, da "ga ne briga, če so liki všečni, da so le zanimivi", sta izkoristila svobodo kabelske televizije za naročilo temačnih, drznih dramskih serij, ki so premikale meje sprejemljivega.
V tem sicer ni bil povsem pionirski, saj sta mu pot leta 1990 na TV-mreži ABC nakazala David Lynch in Mark Frost s prehitro pokopano kultno serijo Twin Peaks.

Te serije, pa naj si bodo Sopranovi ali pa Pod rušo, so postavile like v ospredje, igralce, ki so jih upodabljali, pa pri tem naredile za prave zvezdnike. Televizijska pokrajina je bila za večno spremenjena, HBO je dokazal, da je mogoče prenesti vse največje odlike filmov na male ekrane, ameriška televizija pa je postala kredibilnejša in kvalitetnejša od njihovih filmov.

"To ni TV, to je HBO"
Kot piše Guardian, "celo najbolj cinični med nami moramo priznati, da včasih promocijski slogan zadene v polno". HBO-jev sloviti slogan se namreč neskromno glasi "It's not TV, it's HBO" ("To ni TV, to je HBO"), krilatica, ki lepo povzema nepojemajoči draž postaje, ki je novembra praznovala veliki jubilej.

Pomislite na svoje najljubše serije zadnjih 20 let - velika verjetnost je, da je najmanj ena iz HBO-jeve produkcije. Naj si bo to zaporniška drama Oz (1997-2003), ali pa serija, ki naj si jo obožujete ali pa sovražite, a ji je treba priznati zasluge, da je na male ekrane ponesla govor o ženskah in spolnosti Seks v mestu (1998-2004). Ali pa najljubša ameriška pogrebniška družina, politično nekorektna Pod rušo (2001-2005). "Politično nekorektno" bi lahko postalo sinonim za HBO-jeve izdelke. Pa kontroverzno, prelomno, rušeč tabuje, drzno, seksi, naturalistično in šokantno.

Od mafijcev do šerifov
Sopranovi (1999-2007) so za protagoniste postavili mafijce, Imperij pregrehe (Boardwalk Empire, 2010-) jih je samo prestavil stoletje nazaj. Prava kri (2008-) je Somrakom in podobnim najstniškim eskapadam pokazala, kako se upodablja vampirje, medtem ko je Skrivna naveza (The Wire, 2002-2008) prava študija neusmiljenega mesta, kjer se policija prepleta s kriminalci in politiki. Pa Deadwood (2004-2006), kjer je David Milch teme zločina in kazni, telesnih strasti in smrti mojstrsko umestil na Divji zahod.

Igra prestolov (2011-) je pokazala, da zna iti HBO tudi "izven sebe" in posneti epski, znanstvenofantastični spektakel v nadaljevanjih, medtem ko so Priskledniki (Entourage, 2004-2011) na zabaven način prikazali nedrje in ustroj Hollywooda. Trenutno navdušujejo Punce (2012-), prvenec mlade Lene Dunham, ki za glavno junakinjo postavi ne najbolj simpatično, ne najbolj privlačno in zelo realistično Hannah.

Tu so bile seveda še druge oddaje in serije, ki so zaznamovale in oblikovale podobo HBO-ja: športni dokumentarni film The Thrilla in Manila (1975) o boksarskem dvoboju med Muhammadom Alijem in Joejem Frazierjem je postavil visoke standarde. The Kids in the Hall (1989) je bil vzorčni primer, kako se delajo komične oddaje, medtem ko je The Larry Sanders Show (1992) briljantno uporabil zvezdnike za nekatere izmed najbolj smešnih skečev na televiziji.

Števila nagrad, ki jih je v teh letih prejel HBO, nihče ne šteje več. Če ne bi bilo posameznih prebliskov drugih mrež v obliki Oglaševalcev, Sodobne družine, Homelanda in še nekaterih drugih, bi bila HBO-jeva prevlada na zlatih globusih in emmyjih popolna.