Ko je Japonska zadnjič gostila poletne olimpijske igre, se je pisalo leta 1964. Takrat je bila Setsuko zaposlena z vzgajanjem svojih otrok, zato je šla prireditev popolnoma mimo nje.

Prihodnje leto, ko se bodo v Tokiu znova zbrali najboljši športniki sveta, japonska starostnica priložnosti ne želi več izpustiti iz rok. Je ena izmed 200.000 ljudi, ki so oddali prošnjo, da bi bili med olimpijskimi in paraolimpijskimi igrami prostovoljci. Čeprav znanje angleškega jezika za prostovoljce ni pogoj, se je Setsuko z vso resnostjo lotila projekta angleščina.

"Ko sem bila v srednji šoli, je izbruhnila druga svetovna vojna in angleščina je bila nenadoma prepovedana, saj je veljala za jezik sovražnikov," je dejala vitalna Japonka, ki se je zdaj tujega jezika začela učiti s pomočjo vnukov in vnukinj, ki so ji obljubili, da jo bodo potrpežljivo učili besedo za besedo. "Dobrodošli v Tokiu. To je olimpijski stadion. Kako vam lahko pomagam?" To so stavki, ki se jih v angleščini že pridno uči.

Prireditelji iger so sporočili, da je med tistimi, ki so se prijavili v program prostovoljcev, okoli odstotek ljudi starejših od 80 let.

Angleščina vse bolj prodira na Japonsko

Japonci sicer tudi na splošno ne slovijo po najboljšem znanju angleščine, saj se uvrščajo na 49. mesto med državami, v katerih angleščina ni materni jezik. Pred njimi so na primer tudi Čile, Belorusija in sosednja Južna Koreja. V zadnjih letih pa angleški jezik vse bolj prodira tudi v deželo vzhajajočega sonca, tudi otroci se ga v šolah učijo že od malih nog.

Naotoši - "olimpijski dedek"

Mediji so pograbili tudi zgodbo še enega klenega japonskega starčka, prav tako 92-letnega Naotošija Jamade, ki si je od tokijskih iger leta 1964 naprej v živo ogledal prav vse poletne olimpijske igre, kar pomeni, da ostaja zvest olimpijski gledalec že pet desetletij in pol. V domovini je tako poznan kot "olimpijski dedek", v svojem domovanju pa hrani tudi pestro zbirko olimpijskih predmetov z vseh 14 preteklih iger.

Do iger v Tokiu je še nekaj več kot 500 dni.