Skoraj četrtina anketirancev je izjavila, da ima natanko nič prijateljev, s katerimi bi se lahko pogovarjala o osebnih zadevah. Več kot 50 odstotkov pa jih je povedalo, da imajo dva ali manj takih prijateljev, ki jim lahko zaupa svoje težave, pa še ti so večinoma člani družine.

Vodja raziskave, ki je zajela 1.500 odraslih Američanov, Lynn Smith Lovin iz univerze Duke, je dejala, da je to velika socialna sprememba, ki nakazuje, da nekaj ni v redu z našo družbo. Njena skupina je uporabila podatke iz nacionalne raziskave, ki poteka od leta 1972.

Lynn je dodala, da število prijateljev pri Američanih drastično upada že od leta 1985. Takrat so njeni sodržavljani izjavljali, da imajo tri tesne prijatelje, ki jih poznajo že dolgo časa, s katerimi se pogosto videvajo in imajo skupne interese. Takrat so lahko našteli štiri ali pet ljudi iz najbližje okolice, s katerimi so prijateljevali.

Več prijateljev - daljše življenje
Smith Lovinova pravi, da tesna prijateljstva ustvarjajo t. i. mrežo socialne varnosti, ki je dobra za družbo in za posameznika. Raziskovalci so povezali družbeno podporo in posameznikovo udeležbo v družbi - posledica je daljša življenjska doba. Ljudi niso spraševali, zakaj nimajo več prijateljev, a Smith Lovinova dodaja, da je to zato, ker Američani preveč delajo, se pozneje poročajo, imajo manj otrok in se odselijo daleč od družine.

Kdo ima več prijateljev?
Podatki tudi kažejo na razlike med različnimi sloji prebivalstva. Nebeli prebivalci ZDA in tisti, ki imajo nižjo izobrazbo, imajo manj prijateljev kot pa belci in tisti z višjo izobrazbo. To se kaže tudi v vsakdanjem življenju, osebnih težavah in katastrofah, kot je lanska Katrina.

Tisti, ki imajo najmanj denarja za preživetje, imajo tudi manj prijateljev, ki bi jih lahko poklicali za pomoč in nasvet. "Ena stvar je, da si z nekom izmenjuješ elektronsko pošto, drugo pa je, da nekoga pokličeš in ga vprašaš, ali bi te odpeljal iz mesta skupaj z vsemi stvarmi in ali bi lahko pri njem ostal, denimo, tri mesece," je še dodala Smith Lovinova.