Kot kaže, težav z reševanjem infrastrukturnih vprašanj nimamo samo v Sloveniji. V Amsterdamu se namreč spoprijemajo s posledicami večdesetletnega zanemarjanja vzdrževanja temeljev mesta, ki stoji na vodi.

Severne Benetke

Amsterdam namreč stoji skoraj popolnoma na vodi. Stavbe so najprej postavili na lesene nato pa na betonske stebre, reko Amstel pa speljali po številnih kanalih po mestu. Čeprav same stavbe stojijo na relativno trdnih temeljih in zato še niso neposredno ogrožene, pa se ceste, mostovi in kanali počasi pogrezajo v močvirje, na katerem stoji mesto.

Po ocenah neodvisne komisije, ki je letos ocenila stanje mesta, je kar 5 odstotkov mostov in zidanih bregov v mestu v kritičnem stanju. Nekaj mostov so morali zaradi nevarnosti podrtja že zapreti, uvedli pa so tudi številne omejitve za težji promet, da bi razbremenili najranljivejše dele prometne infrastrukture.

Leta zanemarjanja

Težava pogrezanja mesta sicer sama po sebi ne bi bila tako problematična, če je ne bi pestila ista politična težava, ki teži vse projekte vzdrževanja infrastrukture. Obnavljanje mostov in kanalov namreč ni politično privlačno, zato je to področje kronično finančno podhranjeno.

Kot pravi Alderman Sharon Djiksma, ki vodi projekt obnove mesta, je težava v tem, da infrastruktura preprosto ni privlačna. "Desetletja je bil načrt mesta Amsterdam preprosto upati, da se nič ne zgodi. Mostov nismo obnavljali, nismo vzdrževali kanalov in mesto se je počasi začelo pogrezati."

Z novim mestnim projektom zdaj poskušajo nastalo škodo popraviti. Vsako leto bodo v obnovo brežin in mostov v mestu namenili dodatnih 22 milijonov evrov, a Djiksma ni prepričan, da bo to dovolj za popravilo škode, ki jo je povzročilo desetletno zanemarjanje.