Angela Merkel se bo po 16 letih, ki jih je preživela na kanclerskem položaju, v četrtek s tega mesta poslovila na slovesnosti na sedežu obrambnega ministrstva. Na kanclerskem položaju jo bo nasledil socialdemokrat Olaf Scholz. Zaradi pandemičnih ukrepov se bo slovesnosti udeležilo le 200 povabljencev.

V navadi je, da si odhajajoči kancler izbere tri pesmi po svoji izbiri, ki jih nato izvede vojaški orkester. Medtem ko sta njena predhodnika Gerhard Schröder in Helmut Kohl izbrala dokaj "klasične" skladbe, na primer My Way Franka Sinatre in Odo radosti Ludwiga van Beethovna, je Angela Merkel s svojim glasbenim izborom dvignila veliko prahu in izzvala začudene poglede.

Njena prva glasbena želja je Großer Gott, wir loben Dich, molitvena pesem iz 18. stoletja, druga pa Für mich soll’s rote Rosen regnen pevke Hildegard Knef, ki govori o najstniških ambicijah in mladostniški svojeglavosti.

Njena tretja pesem pa je še bolj presenetljiva, saj je med poznavalci sprožila veliko ugibanj, kaj želi Angela Merkel z njo sporočiti med vrsticami. To je namreč uspešnica iz 70. let, Du hast den Farbfilm vergessen, ki jo izvaja pankerica Nina Hagen. Pesem, ki jo je pela takrat 19-letna Nina, je bila v vzhodni Nemčiji velika uspešnica. Nina Hagen je nato prebegnila na zahodno stran železne zavese, kjer je v 80. letih postala ključna pankovska figura.

Nina v pesmi – besedilo je napisal Kurt Demmler – govori o tem, da je jezna na svojega fanta Michaela, ker je na njune počitnice na otok Hiddensee vzel le črno-beli film, zato ji "nihče ne bo verjel, kako čudovito je tu". Pesmi takratni cenzorji sicer niso prepovedali, so jo pa oboževalci Hagnove razumeli kot kritiko socialistične republike in njenega sivega, pustega vsakdana, kjer so bili barvni filmi redka dobrina.