Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine, ki zaseda v Rabatu v Maroku, je izglasoval, da se "umetniška obrt in kultura bagete" lahko vpiše na seznam, na katerem je trenutno že več kot 600 tradicij in običajev iz več kot 130 držav. Odbor bo sicer na tokratnem zasedanju odločal o vpisu 56 predlogov, med katerimi sta tudi dva slovenska, tradicionalna reja lipicancev in čebelarstvo.

Bageta, ki je poleg Eifflovega stolpa, baretke in rogljička verjetno eden najbolj slavnih francoskih proizvodov, je del prehrane Francozov že najmanj sto let. Še vedno pa ni popolnoma znan izvor tega zanimivega ozkega in podolgovatega kruha.

Neka legenda pravi, da so se bagete domislili peki velikega osvajalca Napoleona Bonaparteja, da bi tako vojaki kruh takšne oblike lažje prenašali. Drugi pa trdijo, da bageta sploh ni francoska pogruntavščina, ampak naj bi se je domislil avstrijski pek August Zang.

Ime "bageta" pomeni palica, v Franciji pa jo prodajajo po en evro. Prodaja tega pekovskega izdelka je med Francozi v zadnjem času sicer nekoliko upadla, a po vsej državi še vedno spečejo okoli 16 milijonov baget na dan, kar znese kar šest milijard baget letno.

Le štiri sestavine

Bageta je izdelana le iz moke, vode, soli in kvasa. Kot pravijo peki, mora pred pečenjem testo počivati med 15 in 20 ur pri temperaturi med 4 in 6 stopinjami Celzija. Kljub temu različne pekarne skušajo temu izdelku dodati svoj pridih z različnimi sestavinami, v Franciji pa poteka tudi več tekmovanj, na katerih iščejo bageto vseh baget.

Unesco bo imel poleg že omenjenih predlogov na mizi za vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine med drugimi tudi kubanski rum, sveti teden v Gvatemali, japonski ritualni ples furju-odori, srbsko žganje šljivovica, klicanje kamel v Savdski Arabiji, ...