Dick Henry, fizik iz Baltimora, je izumil koledar, ki uporablja zgolj 364 dni, kar pomeni, da bi imel novi koledar točno 52 tednov v letu. Število 365, kolikor traja koledarsko leto, ni deljivo s sedem, zato vsako leto isti datum pride na različne dni.

Po njegovem koledarju, imenovanem koledar in časovni plan, imajo marec, junij, september in december 31 dni, ostali meseci pa 30. Tako bi božični dan vedno prišel na nedeljo.

Da bi koledar ostal v skladu z letnimi časi, mu je Henry vsakih pet ali šest let dodal dodaten teden, ki ni del nobenega meseca. Ta dodatni teden je poimenoval Newtonov teden, v čast velikemu fiziku Isaacu Newtonu.

Po mnenju Owna Gingericha, astronoma in zgodovinarja znanosti na harvardski univerzi, bi bila uporaba koledarja zelo smiselna. Dodal je še, da je svet zelo počasi sprejel gregorijanski koledar, tako ga je Anglija začela uporabljati šele leta 1752, skoraj 200 let kasneje kot Rim.