55. člen ustave Republike Slovenije pravi, da je odločanje o rojstvu otrok svobodno in da država zagotavlja možnosti za uresničevanje te svoboščine in ustvarja razmere, ki omogočajo staršem, da se odločajo za rojstva svojih otrok. To vključuje tudi kontracepcijo in z njo moško sterilizacijo – pri nas še vedno močno tabuizirano vazektomijo. Eva in Luka gresta še zadnjič v tretji sezoni skupaj na teren. Spoznali boste Marušo in Boštjana, ki se odločata o tem, kakšno kontracepcijo bosta uporabljala. Ko Boštjan predlaga vazektomijo, ugotovita, da o tem postopku trajne kontracepcije nimata skoraj nobenih informacij.

Dr. Sašo Drobnič z oddelka za reprodukcijo na UKC Ljubljana razloži, da za postopek lahko zaprosi vsak priseben moški, potem ko dopolni 35 let. Ni pomembno, ali ima otroke. Komisija o takšni prošnji odloči pozitivno, postopek pa se izvede čez pol leta. Stroške v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje.

"Postopek je ambulantni, opravimo ga v lokalni anesteziji. V kožo mošnje in okoli semenovodov vbrizgamo anestetik. Naredimo rez, ki je dolg približno dober centimeter, skozi ta rez ulovimo semenovoda in oba prekinemo. Slepa konca semenovodov zavežemo, kožo zašijemo po navadi z enim šivom, pacient vstane in gre domov. Celjenje je kratko, ker je rana majhna, bolečin praviloma ni nobenih ali pa zelo malo tisti dan, tako kot vsaka druga rana. Šiv odpade sam v približno tednu dni, in to je več ali manj vse."

Maruša se je pozanimala tudi o ženski sterilizaciji. Ženske lahko komisijo zaprosijo za trajno zaščito pred nenačrtovano nosečnostjo pri 35 letih, sama sterilizacija pa je precej bolj invaziven postopek kot pri moških. Ženski reproduktivni organi namreč ležijo v trebušni votlini in so tako težje dostopni. Postopek je daljši in kompleksnejši.

Vazektomija ni kastracija!

Veliko je še neznanja in predsodkov o vazektomiji, nekateri so prepričani, da je to kastracija, kar pa ne drži, pojasnjuje dr. Drobnič. "Vazektomija seveda ni kastracija. Testisi nemoteno delajo naprej, tako hormone kot spermije. Mi samo prekinemo komunikacijo testisov s sečnico in zunanjim svetom. Testisi so neprizadeti, koncentracije hormonov so enake. Semenovod tudi nima nobene funkcije pri odnosu ali pri želji po odnosu, zato so po takem posegu odnosi enaki kot prej. Nobenega razloga za težave z erekcijo ni, na ejakulaciji se pravzaprav nič ne pozna. Količina semena je enaka, razen če ne pogledaš posebej pod mikroskopom. Tudi pri libidu, želji po spolnosti, ni nobenih razlik."

Kaj pa če se zgodi kaj nepričakovanega, zaradi česar si moški premisli in želi imeti otroke? Obratni postopek je mogoč, vendar ga pri nas ne izvajajo, saj nimajo prave opreme, razloži dr. Drobnič in pojasni, da lahko moški zato "pred vazektomijo zamrzne seme v semenski banki, in če se pojavi potreba, ga uporabimo. Ali pa z majhnim posegom, biopsijo oziroma punkcijo testisa, pridobimo razvijajoče se spermije iz testisa in z njimi izvedemo umetno oploditev oziroma oploditev z biomedicinsko pomočjo".

Posledice zaprtja med epidemijo so še vedno prisotne

Zadnji del devete sezone odpira tudi vprašanje posledic zaprtja med korono na intimne partnerske odnose. Maruša razlaga, da sta se z Boštjanom zelo povezala, saj sta bila oba doma in sta skrbela za tri majhne otroke, ki še niso bili v šoli. Veliko časa so preživeli v naravi, hkrati pa sta si vzela čas tudi zase. Kot pojasnjuje seksolog in psihoterapevt Jaka Sotlar, je lahko ta "nenavadna situacija odprla neka poglavja, ki so tlela v ozadju, konflikte, ki smo se jim lahko izogibali, saj smo imeli tako urejeno in strukturirano življenje in nismo bili prisiljeni živeti skupaj na omejenih kvadratih. To je lahko pustilo tudi pozitivne posledice v smislu, da so odnosi zdaj bolj jasni."

Kot pojasnjuje, so določena vprašanja prišla na dan in jih je bilo treba obravnavati. Zdaj pravi, se dogaja integracija te komunikacije in dogodkov, ki so se zgodili med zaprtjem. Kot opaža, se je povpraševanje po terapiji zelo povečalo, pogosto gre za "kot neke posttravmatske stresne motnje, kjer nekdo na neki način, najkrajše povedano, še vedno živi v preteklosti. Zabetoniral se je tam, neki strahovi so se okrepili, oseba jih ni premagala in še vedno živi s strahovi, ki niso odraz realne situacije tukaj in zdaj, ampak so odraz pretekle situacije."

Posebna raziskovalca Eva in Luka, ki ju interpretirata igralca Manca Dorrer in Domen Valič, v zadnjem delu tretje sezone spet vabita k sodelovanju. V prihodnji sezoni bodo ustvarjalke in ustvarjalci podkasta raziskovali seks na presečišču prirojenega in privzgojenega. O prirojenem se bodo pogovarjali s strokovnjakinjami in strokovnjaki, privzgojeno pa bi radi raziskovali tudi s poslušalkami in poslušalci. Zanima jih, kakšna sporočila o svojem spolu, vlogi v družbi, dovoljenih in prepovedanih seksualnih praksah ste prejeli v otroštvu in kakšna prejemate danes? Ste morda verni? Kakšen vpliv na vaš odnos do spolnosti in seksualnosti imajo religijske zapovedi in prepovedi? Vabljeni, da delite svoje izkušnje o tem. Naslov elektronske pošte se glasi evolucijauzitka@rtvslo.si

Na podkast Evolucija užitka se lahko brezplačno naročite v svoji aplikaciji za podkaste, podkast seveda najdete tudi na spletni strani Prvega in v multimedijski knjižnici RTV365.