"Za božič se je neka gospa vnela," pojasnjuje Roland Mesnier, nekdanji glavni slaščičar Bele hiše, ki je flambiranje prepovedal takoj po omenjenem incidentu leta 2002. "Okoli vratu je nosila lisičje krzno, nagnila se je nad mizo s sladicami in, ups, vnela se je," se spominja Mesnier.

Kot vsak dober gostitelj tudi Bela hiša zbira podatke o kulturnih, prehrambnih in verskih navadah gostov in glede na to oblikuje ponudbo jedi in pijač. Med prepovedanimi jedmi so tudi ribe močnega vonja, težave pa jim povzroča postrežba kruha. Mesnier, upokojen od leta 2004, po 25 letih pripravljanja sladic za pet predsednikov, pravi, da je kruh postal osovražen zaradi drobtin.

Strog kuhinjski protokol
Vsako mesto za jedilno mizo Bele hiše ima več vrst nožev in vilic ter štiri vrste kozarcev - za črno, belo vino, vodo in šampanjec. Ob vsakem pogrinjku so še napis z imenom gosta, jedilnik in cvetlični aranžma s svečami.

Ponudba jedi je predvsem odvisna od okusa prve dame Laure Bush, šefa kuhinje in tajnika za odnose z javnostmi, ki skupaj razvijajo njene zamisli. Goste pa naprošajo, da sporočijo svoje prehrambne navade. Walter Schreib, šef kuhinje predsednika Clintona in do lani tudi sedanjega predsednika, pravi, da se v kuhinji pripravi tudi do 50 možnih jedilnikov, dokler ne dobijo seznama želja povabljenih gostov.