Letna poraba čokolade v Nemčiji je med letoma 2017 in 2023 z devetih kilogramov na prebivalca poskočila na skoraj 10 kilogramov, tradicionalno pa je povpraševanje največje tik pred velikonočnimi prazniki in decembra, po poročanju Deutsche Welleja navaja nemški statistični urad.

V Nemčiji so namreč zelo priljubljen čokoladni adventni koledarji, čokolade in čokoladni izdelki, kot so čokoladne figure dobrih mož, so med najpogostejšimi darili v Miklavževem košu, pa tudi pod prazničnim drevesom, poleg tega pa je poraba čokolade večja tudi zaradi številnih adventnih in božičnih sejmov, kjer praviloma strežejo tudi vročo čokolado, piše portal.

Po podatkih nemškega statističnega urada je povpraševanje po čokoladi v prvih devetih mesecih leta padlo zgolj za odtenek, za 1,6 odstotka, čeprav so cene glavne surovine, kakavovih zrn, v primerjavi z letom 2023 zrasle za okoli 50 odstotkov, poročilo povzema Deutsche Welle.

Lani smo za kilogram čokolade v povprečju plačali en evro več kot leto prej

Sorodna novica Suše in iskanje zlata ogrožajo pridelek kakava, zaradi česar grozijo višje cene čokolade

Cene čokolade rastejo tudi pri nas – po podatkih slovenskega statističnega urada je bilo najmanj v zadnjih petih letih za čokolado treba odšteti leta 2019, ko je kilogram čokolade v povprečju stal devet evrov, pred dvema letoma je bila povprečna cena čokolade v trgovinah 9,4 evra za kilogram, lani pa že en evro višja, 10,43 evra za kilogram.

Še večji skok je pričakovati letos. Kot so nam pojasnili na Sursu, je zadnji podatek o ceni čokolade iz oktobra – takrat je bila povprečna cena kilograma čokolade za slabih 10 odstotkov (9,3) višja kot oktobra lani. A verjetno ste to opazili že ob bežnem pogledu na cene čokolad v trgovinah. Natančnejši podatki (tudi povprečne cene) bodo sicer znane pozneje, po obdelavi podatkov.

Težave pridelovalcev: od suše do preveč mokrega obdobja pobiranja pridelka

Razlog za podražitev cen čokolade so vremenske oz. podnebne razmere v državah največjih proizvajalkah kakavovih zrn, predvsem na Slonokoščeni obali, ki proizvede več kot 40 odstotkov vsega kakava. Po podatkih Mednarodne organizacije za kakav (International Cocoa Organization – ICCO) so se težave proizvajalcev začele že lani, ko so imeli okoli 64 tisoč ton primanjkljaja v količini pridelka glede na načrtovanega, letos pa so razmere še precej bolj dramatične.

Zahodno Afriko je namreč v prvi polovici leta prizadela huda suša, pa tudi bolezni in škodljivci, zaradi česar so pridelovalci že mesece opozarjali, da bo pridelek bistveno manjši od povpraševanja, zdaj pa jih je udarilo še močno deževje. Kot v mesečnem poročilu navaja ICCO, se proizvajalci spopadajo tako s težavami pri pobiranju in sušenju pridelka kot dostavi v predelovalna središča zaradi od poplav uničenih prevoznih poti. Svetovna pridelava kakava bo tako – kot kaže – za 13 odstotkov nižja kot lani, medtem ko je povpraševanje še vedno visoko.

To se odraža tudi pri povprečnih cenah kakava na borzah. Te so že aprila dosegle rekorde (dobrih 12.000 ameriških dolarjev za tono), nato padle na okoli 7000 dolarjev za tono, zadnje mesece pa znova rastejo (trenutno je cena okoli 8500 dolarjev za tono). Mimogrede, na začetku letošnjega leta so bile cene še okoli 3000 dolarjev za tono.