Ko se je decembra lani v 11-milijonskem kitajskem velemestu pojavil skrivnostni novi virus, ki je pri nekaterih bolnikih povzročil smrtonosno pljučnico, ne oblasti ne mediji niso vedeli, kako ga poimenovati. Najprej so ga označili za skrivnostni virus. Nato se je razširila oznaka koronavirus ‒ po skupini virusov, v katero spada ‒, a so znanstveniki hitro opozorili, da gre pri tem poimenovanju za zavajanje, saj v skupino koronavirusov spadajo tudi številni čisto običajni prehladni virusi.

Nerodno začasno ime

V vmesnem času je svetovna zdravstvena organizacija predlagala začasno ime, ki pa je, roko na srce, res težko izgovorljivo: 2019-nCoV ‒ pri čemer 2019 predstavlja letnico, ko se je pojavil, n pomeni nov, CoV pa je oznaka za koronavirus.

V medijih se tako začasno ime ni ravno prijelo, številne televizijske postaje raje uporabljajo izraz novi virus, pa tudi vuhanski in celo kitajski virus. Ravno ti dve poimenovanji sta pristojne najbolj zaskrbeli, saj strah pred okužbo z novim virusom že prerašča v strah pred vsem, kar je videti kitajsko oz. ima kitajski izvor.

Enačenje Kitajske in virusa je lahko nevarno ...

Crystal Watson iz centra za javno zdravje bolnišnice Johns Hopkins je za BBC pojasnila, da je izbira imena za virus ali posamezno bolezen, jasno, drugotnega pomena, saj se strokovnjaki najprej osredotočijo na njegovo identifikacijo in iskanje zdravila oz. cepiva zanj. "A nevarnost pri tem virusu je, da so ljudje že začeli uporabljati izraze, kot je kitajski virus, kar lahko hitro preraste v nestrpnost do določenega dela prebivalstva," opozarja in dodaja, da so se tega že naučili iz preteklih primerov.

Sodeč po smernicah WHO-ja, morajo strokovnjaki najprej oceniti, ali bolezen sploh zadostuje kriterijem za izbiro imena, ki so: to mora biti vrsta vnetja, sindroma ali bolezni pri ljudeh, mora biti na novo odkrita pri človeku, mora imeti potencialen vpliv na javno zdravje in ne sme imeti splošno uporabljanega imena.

Na podlagi preteklih zgrešenih izbir sestavili seznam izrazov, ki NE smejo biti del poimenovanj za bolezni

Strokovnjaki Mednarodnega komiteja za taksonomijo virusov (ICTV) so se, ko so ugotovili, da novi koronavirus izpolnjuje vse štiri kriterije, relativno hitro lotili izbire imena. A pri izbiri morajo upoštevati kar nekaj smernic, ki so jih spisali na podlagi preteklih zgrešenih poimenovanj: ime tako ne bi smelo vključevati geografskih poimenovanj (po krajih, pokrajinah, državah - kot na primer španska gripa, lymska borelioza), imen ljudi (Creutzfeldt-Jakobova bolezen), izrazov za živali ali vrsto hrane (prašičja gripa, bolezen norih krav), ne sme se nanašati niti na točno določeno kulturo ali poklic (legionela).

Sorodna novica Zaradi novega virusa umrlo še 65 ljudi, skupno žrtev že skoraj 500

Poleg tega pa je zaželeno, da se za imena bolezni uporabljajo splošni opisni izrazi (na primer okužba dihal, hepatitis, nevrološki sindrom itd.). Kadar je to potrebno, se lahko izrazu doda primeren pridevnik, kot so: hitro napredujoč, huda oblika, zimski ... Če je znano, kaj bolezen povzroča, se lahko za njegovo poimenovanje uporabi ime tega povzročitelja, a je treba izrazu dodati še primerne pridevnike, da se povzročitelj loči od bolezni (npr. sindrom, ki ga povzroča novi koronavirus).

Imena bolezni naj bodo kratka in lahko izgovorljiva (na primer malarija, ošpice, H1N1), če ima bolezen dolgo ime, pa je treba upoštevati tudi, da jo bodo morda uporabniki skrajšali oz. uporabili kratico.

Novo ime naj bi predstavili v nekaj dneh

Po poročanju BBC-ja se je svet 10 članov ICTV-ja že zedinil okoli imena, svoj predlog so že posredovali v objavo znanstvenim publikacijam, ki naj bi ga objavile v naslednjih dneh. "Prepričan sem, da bo šlo z jezika lažje kot imena, ki zdaj krožijo v javnosti," je za BBC še dejal profesor virologije Benjamin Neuman, sicer tudi član omenjenega sveta.