Cerkev slavi svetega Štefana kot prvega mučenca. V Jeruzalemu, kjer je bil diakon, je skrbel za siromake in ob tem oznanjal Kristusov nauk, zato so ga Judje obsodili na smrt.

Sveti Štefan je v severni in srednji Evropi konjski patron, torej zavetnik konj in tudi živine nasploh. Nadomestil je neko božanstvo, ki je indoevropskim ljudstvom varovalo konje in živino.

To zavetništvo je rodilo veliko svetoštefanskih šeg, ki se v posameznih delih Slovenije med seboj nekoliko razlikujejo. Še danes na štefanovo blagoslavljajo sol in vodo. V starih časih so blagoslovljeno sol potresli po poljih, da poljščinam ne bi škodovalo suho vreme.

Naši predniki so poznali še številne druge šege, značilne za ta dan. Najimenitnejši sta bili ježa konj in blagoslov konj. O blagoslovitvi konj v Nevljah pri Kamniku je pisal že Valvasor.

Žegnanje konj z blagoslovljeno vodo že sedmo leto pripravljajo tudi v Laškem, ki vsako leto privabi številne rejce in ljubitelje konj.

Živih je tudi še nekaj vraž, povezanih z današnjim dnem. Prav v okolici Laškega mora fant, ki bi se rad oženil, v cerkev vzeti vrv. Nevesto si bo izbral še isti dan in jo pripeljal domov.