Poprtnik, zaščiten tradicionalni božični kruh, so poznali že v 17. stoletju, a ne povsod pod enakim imenom. Zaradi vere v njegovo magično moč so ga skoraj po vsem območju Slovenije do sredine 20. stoletja pekli v božičnem času, z njim pa naj bi napovedovali tudi prihodnost.

"Na Svete tri kralje so prišli fantje v hiše, v katerih so bila doma dekleta, in tam poskusili poprtnik. Kjer je bil boljši, tam se je dekle tistega leta poročilo," je za STA povedala predsednica in ustanoviteljica Društva podeželskih žena Dobrepolje–Struge Marija Nučič.

Kot glavna obredna jed je tako moral stati na mizi od božiča do Svetih treh kraljev, pokrit pa je bil s prtom – od tod tudi ime. Gospodinje so spekle tudi več hlebcev, prav tako so dodale zelišča, suho sadje in orehe, okrasile pa so jih z različnimi testenimi figuricami, kot so kite, ptički, verski simboli in letnice praznovanja – odvisno od pokrajine.

Tudi živali niso prikrajšane

Obredni božični kruh gospodinje na Dolenjskem, Notranjskem, pa tudi drugje še vedno pečejo v božičnem času, od leta 2013 pa je njihova priprava zavarovana kot nesnovna dediščina Slovenije. Društvo podeželskih žena Dobrepolje–Struge je tako tudi letos priredilo državno razstavo poprtnikov iz več slovenskih pokrajin, ki pa je potekala v Jakličevem domu na Vidmu.

Za razstavo in ocenjevanje so ponudili 34 poprtnikov iz vse Slovenije. "Vseh zlatih je bilo 23, 11 pa je bilo srebrnih," je Nučič razkrila Marku Škrlju z Radia Slovenija. "Najprej se kruh blagoslovi in se ga da na mizo, nato se okoli njega zberemo in začnemo moliti. Ko zmolimo, poprtnik razrežemo in damo vsakemu kos," je še razložila za STA in dodala, da tudi živali dobijo košček dobrote, saj so zato bolj zdrave.