Kot smo omenili v uvodu, so iz Živalskega vrta Brno na Češkem prav v tednu, ko zaznamujemo mednarodni dan bobra (7. april), pripeljali mlad par kanadskih bobrov. Mednarodni dan bobra je namenjen ozaveščanju javnosti o bobrih in njegovi ogroženosti v naravnem okolju.

Bober je bil v Sloveniji iztrebljen daljnega leta 1643. K nam se je ponovno naselil iz Hrvaške leta 1998. Od takrat se uspešno razmnožuje in širi po reki Krki, Radulji, Dobličici, Muri, Sotli in Dravi. Ta ''krajinski arhitekt'' pomaga od človeka spremenjene rečne struge vrniti v njihove naravne oblike in ponovno vzpostavlja naravne vodne ekosisteme.

Mladi par prišlekov iz Brna so naselili v prenovljeno ogrado bobrov nad morskimi levi. Iz vode so očistili mulj, uredili podzemna bivališča za bobre in jih s predori povezali s podvodnimi vhodi in izhodi.

Borisa čakajo tri samice
Živalski vrt Ljubljana je kar nekaj let čakal na izsledke genetskih raziskav krvi njihovih šimpanzov, iz katere so potrdili podvrsto, ki ji pripadajo v Ljubljani živeče samice. Genetsko se je zanje za najprimernejšega izkazal samec Boris, ki pripada isti podvrsti in je bival v Zagrebškem živalskem vrtu.

Šimpanz Boris je genetsko zelo pomemben za nadaljevanje populacije te podvrste šimpanzov v živalskih vrtovih, pojasnjujejo strokovnjaki. Prejšnji teden so ga pripeljali iz Zagreba in ga namestili v karantenskem prostoru za šimpanze v ljubljanskem vrtu. Po približno mesecu dni se bo lahko pridružil samicam. V ZOO-ju upajo, da se bo nova skupina dobro ujela.

Mojca ima 40 let in je ena najstarejših živali poleg jastrebov in slonice v ljubljanskem ZOO-ju in po vsej verjetnosti ne bo več imela mladičev, odigrala pa bo pomembno nalogo ''stare mame'' in pomagala pri vzreji mladičev neizkušeni hčerki Neži. Tako bodo vsem šimpanzom omogočili dobro socialno strukturo za življenje v skupini, so prepričani oskrbniki.

Genetsko najvrednejša gibona
Naraščaja se veselijo pri zelo ogroženi vrsti zlatolični gibon. Liling in Liping, ki veljata za genetsko najvrednejši par v Evropi, sta stara 27 let in se počasi bližata koncu reproduktivne dobe. Izredno skrbna starša sedmih samcev in ene samice sta zdaj dočakala še devetega mladiča.

Samec je zelo zaščitniški do samice in mladičev. Ko mladiči odrastejo, zapustijo svoje starše in se osamosvojijo. Tako so štiri mladiče že oddali v evropske živalske vrtove, dva pa še čakata na oddajo in so ju začasno namestili v domovanje poleg šimpanzov.

Zaposlene štorklje v ZOO-ju
Redka in ogrožena podvrsta liči antilop je skotila mladiča konec februarja. Te antilope so razširjene le v močvirnem predelu ob reki Kafue v Zambiji. V vodo bežijo pred plenilci, zato imajo podaljšane in razširjene parklje.

Pri divjih svinjah so se letos skotili štirje mladiči, ki jih krasi črtast vzorec na hrbtu, da se v naravi lažje skrijejo pred plenilci.

Najmlajša pa sta mladiča mar, glodavcev, ki živijo v pampah Južne Amerike.

Predvsem otroci se bodo gotovo razveselili številčnega naraščaja pritlikavih koz, ovc in pujsov v otroškem ZOO-ju ter drežniške koze, jezersko-solčavske ovce in zebuja v ogradi domačih živali.

Seppa zapustila Karamela
Za konec pa še žalostna vest z Večne poti. Kameli Karameli so odpovedale ledvice, zato so jo humano usmrtili, da se ne bi mučila. Izguba jih je prizadela, saj se je Karamela skotila prav v ljubljanskem ZOO-ju.

Lani v jeseni so ji za družbo pripeljali samca Seppa iz Danske in upali, da bosta zadovoljen par. Seveda se bodo potrudili, da tudi Seppu čim prej pripeljejo kameljo družbo, še sporočajo iz živalskega vrta.