Film je doživel še štiri nadaljevanja. V treh je zaigral Sasha Mitchell. Medtem ko se je v zadnjem delu v glavni vlogi preizkusil Mark Dacascos. Foto: Uradna spletna stran
Film je doživel še štiri nadaljevanja. V treh je zaigral Sasha Mitchell. Medtem ko se je v zadnjem delu v glavni vlogi preizkusil Mark Dacascos. Foto: Uradna spletna stran
Jean-Claude Van Damme
Van Damme je s treniranjem karateja začel pri dvanajstih letih in si po štirih letih že zaslužil mesto v francoski karate ekipi. Foto: EPA
Edo Latič
Omeniti velja zmage Eda za svetovni pokal v Szegedu - Madžarska leto 2008 – prvo mesto, Italija Golden Glove 2009 – prvo mesto. Foto: MMC RTV SLO
Edo Latič
Edo je na najvišjo stopničko stopil na svetovnem prvenstvu v kickboksu v Beljaku. Foto: MMC RTV SLO

"Naučiti se moraš, da boš hitrejši od vsakega udarca ali brce," je v zdaj že legendarnem prvem delu Kickbokserja Jean-Claudu Van Dammu oziroma Kurtu Sloanu svetoval Šian Čov, ki ga je upodobil Dennis Chan. Film, ki so ga posneli za milijon evrov, je pravzaprav prikaz borilne veščine, ki združuje tajski boks in karate šotokan.

O filmu in kickboksu smo se pogovarjali s 34-letnim Edom, šestkratnim državnim prvakom v različnih težnostnih kategorijah v "light" kontaktu v kickboksu. Poleg domačih lovorik je osvojil tudi številne nagrade zunaj meja, med katerimi najbolj izstopata naslov evropskega podprvaka in svetovnega prvaka v kraljevski kategoriji +94 kg na prvenstvu v Beljaku.


Številni ob omembi kickboksa pomislijo na film Kickbokser iz leta 1989, v katerem je glavno vlogo odigral Jean Claude Van Damme. Toda on je v filmu združil veščine tajskega boksa (muaj thaj) in karateja shotokan. Kako se te razlikujejo od kickboksa?
Muaj thaj in shotokan karate sta borilni veščini, ki izvirata iz daljne preteklosti in obe trdicionalno zaznamujeta neko smer oziroma način življenja. Kickboks pa je način tekmovanja, ki združuje več borilnih veščin (klasični boks, karate, tekvando, kung fu in še nekatere z določenimi tehnikami udarcev), prirejen za tekmovanja in atraktivnost. Bolj ko je šport atraktiven, večja je gledanost in s tem povezana medijska pozornost.

Kaj je pravzaprav kickboks – borilna veščina, samoobramba, šport, rekreacija?
Je to, kar mi hočemo - se le rekreirati in naučiti nekaj samoobrambe, lahko pa je vrhunski šport, ki zahteva veliko odrekanja, samodiscipline. O kickboksu kot borilni veščini pa tako: za uspešno treniranje in premagovanje tehnik in poznejše uporabljanje teh v borbi bistveno pripomore trener, ki mora imeti zelo širok spekter znanja, saj mora učiti več borilnih veščin v eni, kar ni lahko. V Sloveniji pa klub lahko odpre vsak in uči tehniko, ki nima nič skupnega s tehniko, ki jo je dovoljeno uporabljati na tekmah.

Koliko je film prispeval k priljubljenosti kickboksa pri nas in po svetu?
Mislim, da zelo, saj ga poznajo starejše in mlajše generacije, je bil neka eksplozija trenda borbe kot nove oblike tekmovanja in tehnike.

Zakaj so borilni športi tako privlačni za filmske upodobitve? Ali so gibi in udarci odsev tistega, kar se prakticira v ringu?
Od časov gladiatorstva nam je znano, da ljudje radi gledamo borbe. To pa se spreminja glede na trend in prodornost posamezne borilne veščine. Ring je povsem nekaj drugega kot film, in dokler ne poskusiš, ne poznaš občutka. Nekatere tehnike iz filmov so podobne resničnim tehnikam v ringu, nekatere pa so res povsem filmske.

Je film naredil vtis tudi na vas?
Absolutno, gledal sem ga večkrat in še danes ga rad pogledam, vsaj prizore borb.

Zakaj ste se vi odločili za kickboks?
Rekel bi, da vsakdo sledi svojim sanjam. Nekateri se na poti tja izgubijo, prebudijo, meni pa je uspelo ostati zvest svojemu cilju. Vesel sem, da sem kozorog po horoskopu, saj nas odlikuje ekstremna trma. Z borilnimi veščinami se ukvarjam že od 14. leta starosti in brez podlage, ki sem jo imel, ne bi tako hitro osvojil tehnik kickboksa.

Kako vaši uspehi vplivajo na motiviranje mladih nadobudnežev, da začnejo trenirati kickboks?
Zelo, saj imamo v klubu vrsto državnih prvakov, zmagovalcev mednarodnih tekmovanj in celo evropskega mladinskega prvaka 2009, ki pa so mu v srednji šoli zavrnili status športnika. Toliko o motivaciji šolskega sistema mladih. Delovne navade so tiste, ki ločijo zmagovalce od povprečnežev.

Spomin na film si lahko osvežite z ogledom spodnjega posnetka.