"Proučujemo možnost gojenja biserov." Foto: Reuters

Že od leta 1970 so okoli otoka Sicilije v Jonskem morju opazili biserne ostrige, po besedah Salvatoreja Giacobba, profesorja ekologije na Univerzi v Messini, pa so se te šele v zadnjem desetletju premaknile proti severu, v hladnejše Tirensko in Ligursko morje.

Konec leta 2023 so prve primerke bisernih ostrig, ki izvirajo iz Rdečega morja, celo našli v Zalivu pesnikov, priljubljenem turističnem območju približno 100 kilometrov od italijanskega mesta Genova. Od takrat se je njihovo število močno povečalo. Tamkajšnje vode so sicer vedno veljale za najhladnejše v Sredozemlju in so jih zato običajno povezovali z vrstami ostrig, ki se uporabljajo za hrano. To se je spremenilo zaradi segrevanja voda.

Prvič v zgodovini evropskih morij se je tako začelo govoriti o dejanskem gojenju ostrig za nakit. "Proučujemo možnost pridelave gojenih biserov," je povedal Paolo Varrella, vodja zadruge, ki na tem območju od leta 2011 goji ostrige za hrano. Dejal je, da je skupina že vzpostavila stik z gojitelji bisernih ostrig v Mehiki, da bi dobili nasvete o proizvodnih tehnikah.

Italijanski gojitelji ostrig namreč vidijo lepo priložnost za posel in zaslužek. Letni svetovni promet proizvodnje biserov, ki jo je lažje povezati s polinezijskimi atoli kot s severnim Sredozemljem, doseže tudi 11 milijard dolarjev. Adriano Genisi, ki bisere uvaža že več kot 30 let, je napovedal, da bi – če bo šlo vse po sreči – lahko prve bisere dobili že čez približno eno leto.

Vrsta Pinctada radiata, ki se je razširila v italijanskem morju, lahko proizvede bisere bele barve z odtenki sive, rožnate in zelene, s premerom med petimi in devetimi milimetri – podobni naj bi bili japonskim biserom akoja.

Omenjene ostrige so zadnje v vrsti tujerodnih toplovodnih vrst, ki so vstopile v Sredozemlje ter so lahko agresivne in motijo občutljive ekosisteme. Po besedah Manuele Falautano, znanstvenice na italijanskem inštitutu za raziskave in zaščito okolja ISPRA, se 2,5 milijona kvadratnih kilometrov vodne površine, ki ločuje južno Evropo od Afrike in Bližnjega vzhoda, zaradi podnebnih sprememb segreva hitreje od povprečja svetovnih morij.