Nemški in britanski vojaki so za en večer zakopali bojno sekiro in odigrali nogometno tekmo ter skupaj proslavili božič. V spomin na ta dogodek so v Belgiji odkrili spomenik, Uefa pa je ob tej priložnosti posnela krajši film, je za TV Slovenija poročala Polona Fijavž.

"Nogomet, nogomet na nikogaršnjem ozemlju, to je bilo neverjetno. Nismo najbolj igrali, a je šlo za silo. Imeli smo žogo in dve moštvi in to je vse, kar smo potrebovali." - "Težko bi verjeli, da smo sredi vojne. Pogovarjali smo se s svojimi sovražniki. Tudi oni so imeli matere, dekleta in žene, ki so jih čakale doma." - "Igrali smo isto igro, všeč nam je bilo isto pivo in hodili smo po isti zemlji. Pod uniformami smo bili enaki." Tako so velika nogometna imena Paul Breitner, Gareth Bale in sir Bobby Charlton po opisih vojakov iz prve svetovne vojne podoživeli trenutke, ki so skupino zagrizenih nasprotnikov davnega leta 1914 za božič spremenili le v nogometne nasprotnike.

"To je bil izjemen trenutek. Puške so utihnile in nogomet je povezal ljudi," priznava tudi britanski premier David Cameron.

Čisto človeško dejanje tudi v času največjega sovraštva
Zgodovinski dogodek je v članku Vesel božič: vznik prijateljstva sredi krvavih bojnih polj podrobneje opisal tudi Denis Valič.

Na izjemno mrzlo božično jutro tistega leta, takoj po prvem jutranjem svitu, se je na zahodni fronti namreč zgodilo nekaj, česar ni odobril noben poveljnik, nihče izmed poveljujočih na eni ali drugi strani. Po pripovedovanju britanskih vojakov se je iz jarkov na nemški strani fronte najprej zaslišala blagozvočna pesem. Čeprav besedila niso poznali, so takoj prepoznali melodijo Svete noči, ene najbolj priljubljenih božičnih pesmi. Kmalu po tem, ko je bila pesem odpeta, je iz jarka na nemški strani izstopil vojak, ki je v rokah držal osvetljeno drevesce. Počasi je stopil proti jarkom nasprotne strani in nato v polomljeni angleščini najprej zaželel vesel božič, nato pa ponudil še predlog: mi ne bomo streljali, zato tudi vi ne streljajte. Britanski vojaki so sprva omahovali, a ko so nato zaslišali še jasen poziv "Pokažite svoj britanski značaj [torej, bodite kavalirji] in pridite do vmesnega ozemlja" so drug za drugim začeli izstopati iz jarkov in podali so se proti sredini bojišča, na nikogaršnje ozemlje, kjer so se že zbirali nemški vojaki. Sovražnost je bila v trenutku pozabljena. Le človek je stal nasproti človeku. Začeli so si podajati roke, si izmenjevati darove, skupaj so prepevali pesmi. To od vojaških oblasti neodobreno premirje se je kmalu razširilo skoraj po celotni zahodni fronti, dolgi skoraj 800 km.

Ker ga oblasti niso odobrile, novice o dogodku niso takoj prišle v tedanje časopise. Šele ko so z bojišč začela do posameznih časopisov prihajati pisma vojakov s fronte, so se začele razširjati novice o tem dogodku in šele takrat so ljudje, ki so ostali doma, izvedeli, kaj se je tistega dne dogajalo. Tako je britanski general Walter Congreve svoji ženi pisal o tem, kako je neki britanski kapetan pokadil cigaro v družbi mladega, komaj 18-letnega nemškega vojaka, za katerega pa so vedeli, da je daleč najboljši nemški strelec. Dejanja, ki si ga je na ta dan upal ta kapetan, torej stisniti roko tistemu, ki bi bil lahko že naslednji dan njegov krvnik, pa sam general ni bil zmožen, saj se je zaradi svojega visokega čina preveč bal, da se Nemci ne bi mogli kljub dogovoru vzdržati in bi ga ubili. A preprosti vojaki teh težav niso imeli. Družili so se in prijateljevali, saj se je vojna šele začela in vsi so bili še polni optimizma, da je bo kmalu konec. V tem veselem vzdušju je neki britanski brivec, kot je razbrati iz še enega pisma s fronte, ki je opisovalo ta dogodek, na nikogaršnji zemlji ponudil svoje usluge nemškim vojakom. Britanci pa ne bi bili Britanci, če v vse to dogajanje tistega dne ne bi vpletli še nogometa. Prav general Gongreve je v svojem pismu prinesel tudi novico o nogometni tekmi, ki so jo tam, sredi jarkov, odigrali britanski in nemški vojaki in ki je kmalu postala svojevrsten mit, saj so jo mnogi ponavljali kot dokaz, da je še v času največjega sovraštva mogoče najti prostor za čisto človeško dejanje.

Nogometna tekma tudi v Afganistanu
Za upodobitev zgodovinske nogometne tekme so se včeraj odločili v mestecu Mesen v Belgiji, v Liverpoolu v Angliji pa so odkrili spomenik, poimenovan All Togheter Now (Zdaj vsi skupaj), ki prikazuje rokovanje dveh vojakov.

V spomin na takrat in v opomin danes, pa so tudi v Afganistanu britanski in nemški vojaki, ki se zdaj bojujejo na isti strani, odigrali tekmo znotraj vojaškega območja. Tudi oni so za nekaj trenutkov pozabili na svojo misijo in bili - le ljudje.