sejem "Človeški dosežki na vse ožjem planetu v vse širšem vesolju". Sejem, na katerem so prevladovala ameriška podjetja, je ponudil pogled v prihodnost, kot so si ga predstavljali tedaj.
Najnaprednejši avtomobili, kolonije na Luni in pod vodo, slikovni telefoni, telefonski klici prek videa ... Pred 51 milijoni obiskovalcev, kot si je sejem v pol leta ogledalo, je bila razstavljena vrsta tehnoloških inovacij in napovedi za 21. stoletje. Nekatere so danes postale resničnost, druge ostajajo iluzija.

General Motors je, denimo, sponzoriral razstavni projekt "Futurama 2" industrijskega oblikovalca Normana Bela Geddesa, ki je predstavljal pogled v prihodnost - natančneje, v leto 2024. Takrat naj bi človek s svojimi kolonijami že poselil Luno, Antarktiko in morsko dno.
Pločniki bi bili premikajoči se, avtomobile bi upravljal računalnik, tako da bi bili prometni zamaški stvar preteklosti, prek deževnih gozdov pa bi laser rezal tlakovane ceste. In ljudje bi lahko leteli kot človeška raketa.
Ta razstava je bila najbolj priljubljena na celem sejmu in obiskovalci so zanjo tudi do dve uri čakali v vrsti.

Čudoviti svet telefonov in računalnikov
Imeli pa so razstavljavci tudi precej bolj realističen pogled v prihodnost - v paviljonu Bell System je bil tako na pogled "slikovni telefon", s katerim so klicatelji lahko videli osebo na drugem koncu. Beri: predhodnik Skypa.
Slikovni telefoni se takrat sicer niso prijeli, predvsem zaradi visokih stroškov vzpostavitve, pa tudi, ker ljudje niso bili pripravljeni, da jih klicatelji vidijo nepripravljene, neurejene, ob kateri koli uri.

Novost je bil tudi telefon na tipkovnico, kar je bilo v času tradicionalnih vrtečih se številčnic še vedno revolucionarna zadeva.

Newyorški sejem je tudi predstavil moč računalnikov, ki so bili v tistem času za večino še neobvladljive orjaške škatle z utripajočimi lučmi in elektrodami, ki so jih uporabljale zgolj velike družbe. Kot denimo IBM, ki je v svojem paviljonu razstavljal računalniški sistem, ki je sprejemal kartico z datumom, izvrgel pa drugo kartico z novico s tega datuma. V paviljonu NCR-ja je medtem računalnik odgovarjal na znanstvena vprašanja in dajal kuharske recepte.
Razkrili Ford Mustang
V paviljonu Walta Disneyja so predstavljali robotsko animacijo in izkoristili to priložnost za izpopolnitev svojih avdioanimacij, v Fordovem paviljonu pa so na sejmu slavnostno razkrili forda mustanga, športni Fordov model, ki je obnorel svet. Tistega leta so skupno prodali kar 400.000 mustangov, ki so jih pri Fordu imenovali kar "avto, iz katerega so zgrajene sanje".
Mustange izdelujejo še danes, številka pa je trenutno pri devetih milijonih.

Kam z ostanki?
Svetovni sejem v New Yorku so v enakem obdobju (april-oktober) ponovili še prihodnje leto, na enako temo. Čeprav je na njem sodelovalo 58 držav, pa organizatorji niso skrivali, da je šlo predvsem za slavljenje ameriške industrije. Tisti, ki so ga obiskali, pravijo, da je sejem ponujal vizijo potenciala sveta, ob kateri se je zdelo, da je mogoče prav vse.
Bila je le "vesoljska doba" - leta 1961 je Jurij Gagarin kot prvi človek obkrožil Zemljo z vesoljsko ladjo, leta 1969 pa se je Neil Armstrong kot prvi človek sprehodil po Luni.

Vstopnina je bila dva dolarja za odrasle in dolar za otroke.

Ob približevanju 50. obletnici tega veličastnega sejma tisto, kar je ostalo od njega, dobiva novo pozornost. Ohranitveni privrženci menijo, da bi morali vsaj futuristični paviljon države New York in veličastni Tent of Tomorrow (Šotor prihodnosti) s svojo barvito streho obnoviti, kritiki pa na propadajočo industrijsko arhitekturo sejma gledajo kot na moteč tujek, ki bi ga morali porušiti.
Nobena od možnosti ni poceni - rušenje naj bi po neuradnih podatkih stalo 14 milijonov dolarjev, obnova pa med 32 in 72 milijoni.

Sprememba namembnosti
Mimogrede - večino paviljonov so porušili v šestih mesecih po zaprtju ali pa so jih preselili na druge lokacije po državi in jim spremenili namen.
Avstrijski paviljon je tako postal smučarska koča, paviljon Wisconsina radijska postaja, španski paviljon je danes del hotela Hilton v Misuriju, paviljon krščanske znanosti in mormonski paviljon so preuredili v cerkvi ... Na mestu samem ostaja Unisphere, ogromen, 12 nadstropij visok model Zemlje, ki je bil ena največjih znamenitosti sejma.