Medtem ko je Avstrijka Gerti Barnthaler konkurenco prekosila za kar 15 sekund, je Avstrijcu Andreasu Harreru uspelo doseči tudi nov evropski rekord v hitrostnem košenju trave. Na žalost najhitrejšega kosca pa mu rekorda (40 sekund) sodniki niso priznali, ker je za seboj puščal šope trave.

Na tokratnem uradno šele drugem evropskem prvenstvu so sodelovale Slovenija, Avstrija, Švica, Nemčija, Italija in Španija, skupaj pa je nastopilo 60 tekmovalcev in 30 tekmovalk, ki so skušali kar najhitreje in najbolj kakovostno pokositi 100 oziroma 35 kvadratnih metrov veliko parcelo.

Začetki evropskega tekmovanja v ročni košnji segajo v leto 1969, ko sta Bavarska in Tirolska pripravili meddeželno tekmovanje. Pozneje so se jima v mednarodnem tekmovanju pridružile še druge dežele in zadnjega tovrstnega tekmovanja v Nemčiji se je prvič oprijelo ime evropsko prvenstvo. Tako je Slovenija letos uradno gostila drugo evropsko prvenstvo.

Društvo koscev in kosic za ohranjanje ročne košnje
Kmeta, ki sta odstopila svoje travnike za letošnje tekmovanje, bosta imela kakovostno pokošeno površino in krmo, saj ročna košnja in na roko spravljena krma veljata za boljšo od strojne, ker se ohranijo najbogatejše snovi. Poleg tega je ročna košnja boljša tudi zato, ker ne povzroča hrupa in ne onesnažuje okolja ter varuje naravo in omogoča boljše razraščanje rož, meni Lojze Križnar, ki je s 67 leti najstarejši član Društva koscev in kosic Slovenije, ki so ga ustanovili, da ročna košnja v Sloveniji ne bi zamrla.

"Ročna košnja je del tradicije, izročila. Kosa kot orodje je spremljala slovenskega človeka tudi kot orožje, saj se je zlasti v času turških upadov tudi z njo branil," je pojasnil privrženec ročne košnje Mito Trefalt. Prepričan je, da je treba skrbeti za ohranjanje izročila na vseh področjih, tudi v košnji.