Nekateri ljudje klovne naravnost obožujejo - komaj čakajo, da pride pustni čas, da si lahko tudi sami nadenejo klovnovsko opravo. V cirkusu zanje niso pomembne ne živali ne akrobatske točke, ampak čakajo samo na nastop klovnov. Uličnemu zabavljaču v podobni klovna vedno namenijo kakšen kovanec. Na otroške rojstnodnevne zabave povabijo klovna kot osrednjega gosta.

Spet drugim pa klovni predstavljajo enega največjih strahov. Pred televizijskimi sprejemniki si zatiskajo oči, kadar se na zaslonu prikaže klovn, cirkusa se raje izogibajo, v mestu bežijo na drugo stran ulice, kadar ga srečajo. Odpor do klovnov lahko privede tudi do bolezenskega strahu - "klovnofobije". Kaže se v obliki znakov, kot so zasoplost, hitro dihanje, nepravilni srčni utrip, slabost, potenje in tesnoba. Vir težav naj bi bili pretiran mejkap in nabrekli rdeči nosovi v povezavi z negativnimi otroškimi spomini na šaljivce.

V spodnji fotozgodbi smo zbrali nekaj zanimivosti in fotografij iz sveta klovnov, tako iz tistega grozljivega sveta kot tudi iz tistega, ki prinaša žarek veselja in tudi upanja.