"Da je ideja zrasla v Sloveniji, nato pa je bilo vse prodano v tujino, je pa tako in tako fenomen," doda Luka Mitrović, ki je eden izmed razstavljavcev na mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta, ki bo še do sobote potekal na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču.

Najuspešnejši slovenski alpski smučarki v čast sta bila izdana dva kovanca - prvi, z naklado 2.500, za katerega je bilo treba odšteti 150 evrov, je že razprodan, po njegovi poti pa gre tudi drugi. "Kar je pravzaprav največji ponos, pa je, da drugi kovanec na sekundarnem trgu dosega precej višje cene kot prvi, čeprav je še vedno na zalogi," zbirateljske težnje opiše Mitrović, ki doda, da si želijo še tretjega kovanca. "Tudi uspeh je bil tak, da bi se spodobilo obeležiti to njeno zgodbo vrhunske športnice in to, kar je dosegla v Sočiju," meni.

Od kovancev do figuric
Numizmatika je sicer le eno področje v svetu zbirateljstva, ki ga na Collecti letos pooseblja več kot 100 razstavljavcev iz 16 držav - poleg Slovenije še iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Češke, Nemčije, Francije, Hrvaške, Madžarske, Italije, Litve, Črne gore, Nizozemske, Poljske, Romunije in Srbije.

Na sejem so se zgrnili še ljubitelji filatelije - ljubezni do poštnih znamk, kartofilije - zbiranja razglednic in dopisnic, militarije - zbiranja vseh stvari, povezanih z vojsko in vojnami, ter zbiralci mineralov, fosilov in dragih kamnov, telefonskih kartic, starih knjig in stripov, gramofonskih plošč, figuric Kinder in PEZ ...

Zaradi PEZ-figuric trikrat na leto do Amerike
Strasten zbiralec zadnjih je tudi Ivan Jurjevič iz Zagradca ob Krki, ki jih zbira že 25 let. "Ko sem bil majhen, sem imel samo eno igračko, in potem sem malo nadoknadil zadevo," pove v smehu. "Mislim, da vsak, ki zbira, zbira zato, ker mu nekaj ni bilo dano, pa si potem pozneje to lahko privošči," doda.

"Vsak kos, ki ga pogledaš, ima neko zgodovino. Ko ga pogledaš, se spomniš, kdaj, kje in kako si ga dobil," opiše svojo zbirateljsko strast. Jurjevič sicer vsako leto organizira tudi mednarodno srečanje zbirateljev PEZ-figuric - letos bo že šesto -, na tovrstna srečanja pa se trikrat letno odpravi tudi v ZDA. Zbiranje PEZ-figuric je pravzaprav precej nov hobi, pojasnjuje. Doda, da so jih ljudje sicer zbirali že prej, toda po njegovih besedah se je zbirateljstvo organizirano začelo v 90. letih, ko so se pojavili tudi katalogi.

"Ne moreš imeti vseh figuric, nihče na svetu jih nima. Določene stvari izhajajo v Evropi, nekatere v ZDA, spet druge samo na Japonskem. Moraš biti precej aktiven, da dobiš vsaj glavnino," pojasnjuje Dolenjec, ki sicer za letošnje poletje doma načrtuje tudi odprtje lastnega muzeja. "Ne vidim namreč smisla, da jaz nekaj imam in držim le zase, naj vidijo tudi ostali," pojasnjuje. "Imam to srečo, da so te figurice nekoč izdelovali v Ormožu, od leta 1970 naprej, PEZ-bonbone pa je izdelovala Kolinska. Sicer je oboje že zaprto, ampak je pustilo nek pečat tukaj, in to me je tudi pritegnilo, da sem se temu nekoliko bolj posvetil," nam pove.

"Ne na te stvari gledati zgolj skozi to, koliko so vredne"
Med pohajkovanjem po stojnicah naletimo tudi na Tomaža iz Ljubljane, ki si gladi brado in si radovedno ogleduje razstavljene predmete. "V glavnem sem nostalgik, prišel sem pa po neke minerale. Zanimajo me tudi bankovci, znamke ... stvari, s katerimi sem živel," nam pove gospod, ki tovrstne sejme obišče vsaj enkrat letno.

Svojo stojnico ima na prireditvenem prostoru tudi Numizmatično društvo Slovenije, namenjena pa je predvsem svetovanju. "Človek doma nekaj najde, pa nam pride pokazat, da sploh ve, kaj ima. Najpogosteje prinesejo drobiž - šilinge, lire, marke ..." pojasni Vito Čop. Dodaja, da je zdaj sicer zaradi krize žar zbirateljstva nekoliko uplahnil. "Pogosto so to otroci, ki jih za to navdušijo starši ali babice in dedki, mladinca to potem nekoliko mine, čez nekaj let se pa spet spomni in morda začne nekoliko resneje," opiše pogost "profil" slovenskih zbirateljev.

Čop pa se huduje zaradi najpogostejšega vprašanja - koliko je kaj vredno. "Ne na te stvari gledati zgolj skozi to, koliko so vredne - ta stereotip je tako zakoreninjen povsod, da je kar hudo. Te stvari imajo vsebinsko vrednost, zbiraš jih čisto ljubiteljsko, zbereš si eno temo in zbiraš iz nekega veselja - tako kot greš smučat ali pa na koncert," položi na srce.

Zbirka plošč za 20.000 evrov
Vrednost svoje zbirke pa zna oceniti Martin iz Zagreba, ki je na Collecto pripeljal svojo zbirko okoli 500 gramofonskih plošč, ki jih zbira že dobrih 15 let, strast pa je podedoval po očetu. "Okoli 20.000 je vredno vse tole," nam pove.

Doda, da plošče stalno krožijo, saj se kupujejo, prodajajo, menjajo - na sejmih, pa tudi prek spleta.

Navadna stara ruta? Ne, vredna je nekaj sto evrov.
V kotu sejma ob svoji stojnici z vintidžoblačili sedi tudi Nina Štajner. "V tujini je to že precej bolj razširjen koncept, ker se tudi redno prirejajo dražbe tako oblačil kot nakita. Vintidž kot koncept so oblačila, ki so bila izdelana med letoma 1920 in 1990, tista bolje ohranjena in lepša, kot pa recimo neke 't-shirt' majice s kratkimi rokavi. To so pravi mali zbirateljski zakladi," nam pojasni.

"Sama se s tem že nekaj časa ukvarjam, zato lažje najdem kakšen kos, za katerega že vnaprej vem, da bo vreden precej več, kot je videti na prvi pogled," pokaže na Hermesovo ruto iz leta 1962, ki jo je našla v nekem kupu rabljenih stvari, nato pa se je izkazalo, da je vredna kar precej - v spletni trgovini eBay namreč dosega ceno med 300 in 400 ameriškimi dolarji. Štajnerjeva doda, da ima doma uokvirjeno še eno podobno ruto, še dražjo od te, ki velja za eno najredkejših Hermesovih rut in je zelo iskana med zbiratelji.

"Ne mečite stran lepo ohranjenih kosov starih oblačil, ki so šivani iz nekih boljših materialov - te se morda res splača obdržati," svetuje in v roke vzame belo obleko. "To je bila maturantska obleka moje mame, dala sem si jo popraviti in skrajšati. Je pa material iz 60. let, ki se ga danes ne da več dobiti," pojasni.

Kako so se na Slovenskem igrali nekoč?
Letošnja tematska razstava na Collecti nosi naslov Igra. Njeni sestavni deli so nostalgična razstava otroških slikanic iz obdobja med letoma 1950 in 1985 z naslovom Otroški kič ni zanič!, izbor nekaterih starih družabnih iger od konca 19. stoletja do 50. let 20. stoletja, ki so jih uporabljali otroci na Slovenskem, pa tudi filatelistična razstava športnih iger - od poletnih in zimskih olimpijskih, mediteranskih, sredozemskih, balkanskih … -, prvič pa so predstavljeni tudi srebrniki sodobnih zimskih olimpijskih iger.

V kleti prireditvenega prostora je na ogled tudi razstava zgodovine indijske pošte in filatelije ter zbirke Tito v filateliji, Policijske insignije in starodobna policijska oprema, zbirki Prva svetovna vojna, kronologija dogodkov in Prvi zbiralci fosilov na Slovenskem ...

V treh sejemskih dneh so pripravili tudi nekaj predavanj, v soboto pa bo tudi že tradicionalna dražba, na kateri bo letos mogoče kupiti stare in redke otroške knjige, izdaje s podpisi, rokopise pomembnih knjižnih ustvarjalcev ter druge zbirateljske predmete, med katerimi so tudi posterji oziroma plakati.