Dogodek v Vrtovčah v Vipavski dolini pripravlja znani slovenski imitator legendarnega glasbenika Oskar Trobec, skupaj s slovenskim klubom Elvisa Presleyja. Trobec zase pravi, da je najboljši Elvis po Elvisu v Ameriki, njegova reinkarnacija. Od nekdaj je dal velik poudarek na svoj videz, saj je le ta najbolj prepoznaven del Elvisove zapuščine.

V posebni spominski sobi na svojem domu hrani zbirko Elvisovih predmetov in spominkov, ki jo še vedno dopolnjuje. Kot piše na spletni strani kluba Elvisa Presleyja, je najbolj ponosen na zbirko plošč, na prve originalne izdaje, ki jih ne uporablja saj se lahko poškodujejo. V spominski sobi so tudi mikrofoni, gramofoni, glasbila, obleke in vrsta drugih predmetov, ki so bili del Elvisove podobe.

Konec meseca se bodo umrlemu pevcu poklonili tudi na Ljubljana festivalu. Na koncertu z naslovom I Remember Elvis bodo 29. avgusta v Križankah zazvenele njegove največje uspešnice. Nastopila bo slovenska skupina Sam's Fever, ki si je leta 2015 z zmago na tekmovanju v Bad Nauheimu prislužila naziv najboljšega cover banda Elvisa Presleyja v Evropi. Pridružili se ji bodo prav tako domača a cappella zasedba Jazzva, Big band RTV Slovenija z godali in plesalci svinga skupine Retronom.

V Graceland se zgrinjajo trume
Obletnico Elvisove smrti na posestvu Graceland v Memphisu že tradicionalno praznujejo z Elvisovim tednom, v sklopu katerega se na predvečer glasbenikove smrti oboževalci s svečkami sprehodijo do njegovega groba. Elvisov teden poteka med 11. in 19. avgustom. Organizatorji ob letošnji okrogli obletnici po pisanju nemške tiskovne agencije dpa pričakujejo največ obiskovalcev do zdaj.

Na spletni strani Gracelanda so med posebnimi gosti med drugim napovedani Priscilla Presley, Jerry Schilling, Mac Davis, Mike Stoller, Bill Medley, Marlyn Mason in Pat Priest.

Graceland, kjer so Presleyja 16. avgusta 1977 našli mrtvega, je od leta 1982, ko sta ga njegova nekdanja žena Priscilla in hči Lisa Marie odprli javnosti, videlo več kot 20 milijonov ljudi. Letno ga obišče 600.000 ljudi in po lastnih podatkih prispeva približno 150 milijonov dolarjev v proračun Memphisa.

Spremenil glasbo, modo in razmišljanje mladih
Elvis Presley se je rodil 8. januarja leta 1935 v majhnem mestu Tupelo v državi Misisipi. Njegov brat dvojček se je rodil mrtev, kar je Elvisa zaznamovalo za vse življenje. Družina se je pozneje preselila v Memphis, kjer je Elvis končal šolanje za električarja.

Zanimala sta ga blues in gospel, igral je kitaro in pel. Ko ga je opazil lastnik založbe Sun Records Sam Phillips, ki se je zanimal za afriško-ameriški blues, se je začela Elvisova pot do slave. Svojo prvo skladbo That's All Right Mama je posnel leta 1954, prvi velik uspeh pa je doživel dve leti pozneje s skladbo Heartbreak Hotel, ki je bila v prvem tednu prodana v 1,5 milijona izvodih.

Legenda je postal že za časa življenja. Od prve skladbe do poslednje pesmi Way Down avgusta 1977 je objavil več kot 100 singlov, 30 EP-jev in več kot 70 albumov. Bil je skoraj 1000 tednov na vrhovih lestvic ter prodal okrog 600 milijonov primerkov svojih plošč.

Zgradil si je tudi filmsko kariero, ki jo je začel leta 1956 s filmom Love Me Tender – skupaj se jih je nabralo več kot 30 –, in se do leta 1966 vpisal med deset komercialno najbolj uspešnih ameriških igralcev.

S svojo pojavnostjo je, kot je zapisala hrvaška tiskovna agencija Hina, spremenil vse v 50. letih prejšnjega stoletja: glasbo, modo in razmišljanje mladih. Spojil je country belcev z rhythm and bluesom temnopoltih, bil je tudi prvi glasbenik, ki je ob glasbi plesal.

Glasba bi bila brez Elvisa drugačna
Čeprav ga glasbeni esteblišment ni odobraval, ampak ga je označeval za slabega pevca z vulgarno glasbo, so najstniki z njim prvič v zgodovini dobili glasbo, na kateri so zgradili svojo kulturo. Starši in otroci tako niso več poslušali istih glasov in se klanjali istim idolom, pač pa so bili tu Dean Martin, Perry Como, Frank Sinatra in Doris Day nasproti Elvisu, Little Richardu, Chucku Berryju, Jerryju Lee Lewisu, Wandi Jackson ter Etti James, je za Hino pojasnil producent in glasbeni urednik Siniša Škarica.

Da bi bila glasba brez Elvisa drugačna, so mu priznavali mnogi. "Brez Elvisa nobenemu od nas ne bi uspelo," je nekoč dejal Buddy Holly. "Brez Elvisa ne bi bilo Beatlesov," je trdil John Lennon. Skladatelj in dirigent Leonard Bernstein ga je v poznih 60. letih opredelil za "največjo kulturno ikono 20. stoletja", Neil Young pa je konec 70. let, ko je vznikal punk, v pesmi My My, Hey Hey prepeval: "The King is gone but he's not forgotten, this is the story of a Johnny Rotten."

Osamljenost kljub slavi
Kljub veliki oboževanosti pa se je kralj rock and rolla v zasebnem življenju počutil osamljenega. Na današnji dan leta 1977 so ga našli neodzivnega v kopalnici, poskusi animacije niso bili uspešni. Vzrok smrti je bil srčni zastoj, najverjetneje kot posledica predoziranja z zdravili. Zadnji koncert je izvedel junija istega leta pred skoraj 20.000 poslušalci v Indianapolisu, ko je bil po besedah oboževalcev le še senca njihovega idola.

Za njim so ostale uspešnice, kot so Love Me Tender, In The Ghetto, Always On My Mind, Jailhouse Rock, It's Now Or Never, Suspicious Minds ali Can't Help Falling in Love, ter predmeti, ki jih ponujajo na dražbah.

V galeriji si oglejte fotoreportažo iz domovanja Oskarja Trobca, priložili pa smo tudi nekaj utrinkov iz Gracelanda!