Prvi izmed treh decembrskih dobrih mož se je v spremstvu angelčkov sprehodil od Krekovega do Prešernovega trga, pri tem pa je otrokom delil sadje, pecivo in bombone. Manjkali niso niti strašni parklji, ki so marsikomu pognali strah v kosti.

Priljubljeni decembrski svetnik po izročilu na predvečer pred svojim godom obdaruje predvsem pridne otroke, poredni pa, kot velja, prejmejo šibo. Ponekod prinese predvsem manjša darila, kot so sadje in sladkarije, ponekod pa je obdarovanje na miklavževo osrednje obdarovanje v decembru.

"Miklavževo je danes med pojavi, ki jih množično praznujemo, tako priljubljen pa je postal zaradi tradicionalnega obdarovanja otrok," je pojasnil etnolog Tomaž Simetinger, ki je zunanji sodelavec Narodopisnega inštituta Urbana Jarnika v Celovcu.

Nastop Miklavža s spremstvom in obdarovanje otrok sta postala javna prireditev med svetovnima vojnama. Po 2. svetovni vojni je taka oblika miklavževanja zamrla, saj je vlogo sv. Miklavža kot decembrskega obdarovalca na javnih mestih nadomestil Dedek Mraz. V 90. letih 20. stoletja pa so Miklavževe javne nastope obudili. V sodobnem času so v večjih mestih obvezen sestavni del decembrskih prireditev.

V mestih in večjih krajih so pred 2. svetovno vojno prirejali tudi Miklavževe sejme, ki so jih prav tako v 90. letih 20. stoletja ponekod začeli oživljati. Miklavževi semnji so v 19. stoletju po Simetingerjevih besedah pomenili začetek priprav na božične praznike.

Sveti Miklavž ali sveti Nikolaj je bil v 4. stoletju škof v mestu Mira, današnjem Demru v Turčiji, in je krščanski svetnik. Gre za enega najbolj priljubljenih svetnikov, saj je z njim povezano tradicionalno obdarovanje. Običaj izhaja iz Nikolajeve radodarnosti in solidarnosti. Ko sta mu starša zapustila premoženje, ga je razdelil med reveže, sam pa postal redovnik. Svojim vernikom je hotel biti zgled zlasti v dobrodelnosti.