Na mednarodnih igrah Jogos Mundiais dos Povos Indigenas se je zbralo več kot 2.000 športnikov iz 22 držav, med njimi tekmovalci iz ZDA, Kanade, s Filipinov, iz Avstralije, Konga, Rusije, Mongolije ...

Tekmovalci tekmujejo v disciplinah, kot so recimo tekmovanja s kanuji, tradicionalna rokoborba, lokostrelstvo in met kopja, nošenje hlodov ali vlečenje vrvi ...

Pisanega odprtja s plesi, pesmijo in celo malim olimpijskim ognjem se je udeležila tudi brazilska predsednika Dilma Rousseff, saj na igrah nastopa tudi kar 24 brazilskih indijanskih ljudstev.

Igre, ki trajajo do nedelje, bodo po pisanosti in druženju nedvomno uspeh, a obenem razkrivajo tudi številne prikrite družbene težave države, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Nekatera indijanska ljudstva iz Brazilije se prav iz protesta zaradi razmer tokratnih svetovnih iger niso želela udeležiti. Razlog pa je bil tudi visok strošek - organizacija je stala okoli 30 milijonov evrov.

Slabe razmere v Braziliji
Transparenti ob robu iger, na katerih demonstranti zahtevajo konec genocida, sekanja tropskih gozdov in drugih posegov v naravno okolje Indijancev v Braziliji, pa opozarjajo, da je razlika med stvarnimi življenjskimi razmerami praprebivalcev in sliko zadovoljstva, ki jo ponujajo igre, velika. In prav nič ne kaže, da so Indijanci v Braziliji v zavidljivem položaju pri ohranjanju svojih življenjskih navad, tradicij in okolja. V torek je pristojni odbor brazilskega parlamenta potrdil predlog spremembe ustave, s katero bi lahko zaradi gospodarskih interesov ukinili posamezna zaščitena območja v državi. Tukaj gre za širok spekter interesov, od rudnin, do zemlje, primerne za kmetijstvo, in navsezadnje gradnjo hidroelektrarn.

Zdaj, po cestnih zaporah in protestih, se je vsaj javno v bran domorodnim skupnostim postavila tudi Rousseffova. Kot pravi, sama ne vidi bojazni za zemljo in tradicijo indijanskih ljudstev, saj je njihovo zaščito potrdilo pravosodje. A svarila prihajajo od povsod. "Veliki deli deževnega gozda ob Amazonki so pred uničenjem," opozarja strokovnjak sklada WWF za Južno Ameriko Roberto Maldonado.

Sklad WWF opozarja, da deževni gozd počasi in potihoma že izginja. V zveznih državah Mato Grosso in Mato Grosso do Sul se življenjski prostor prvotnih prebivalcev manjša predvsem zaradi kmetijstva, natančneje pridelave soje in koruze. Gre za velikanska območja, pridelki pa so namenjeni predvsem prehrani živali, zato so v uporabi tudi gensko spremenjene rastline in velike količine pesticidov. V zveznih državah na severu, npr. v Maranhau, se neprestano pojavljajo spori in manjši spopadi, saj se kljub zakonodaji nadaljuje nezakonita sečnja tropskih gozdov, tudi za evropski trg. Pri spopadih so tarča pogosto tovornjaki nepooblaščenih gozdnih delavcev za prevoz lesa, na drugi strani zagori v vaseh tamkajšnjih prebivalcev.

Razmere so zapletene. Ljudstvo Ka'apor denimo živi na območju, šestkrat večjem od Berlina, a gre za vsega 2.000 ljudi. Nadzora ni, državne pomoči in zaščite prav tako ne. In ne gre le za vprašanje in pravice staroselcev. Brazilija se bo morala vprašati tudi, ali bo dala prednost le dobičku ali pa zaščiti okolja in podnebja. Predsednica Rousseffova napoveduje, da je država na pravi poti in da želi Brazilija do leta 2030 preprečiti vsakršno nezakonito sečnjo gozdov.

Pragozdovi sicer skrivajo natančno dogajanje. Po podatkih brazilske škofovske konference je bilo v letu 2014 umorjenih 138 pripadnikov indijanskih ljudstev, leto pred tem 53. Dokazanih je tudi 84 posegov v zaščitena območja, kjer živijo indijanska ljudstva, vselej z istim razlogom - nezakonito izkoriščanje naravnih virov. Tam, skoraj izključno na območju Amazonke in njenega porečja, živi še okoli 900.000 pripadnikov različnih indijanskih ljudstev. Država jim še naprej ureja zaščitena območja, a žal so prepogosto le zarisana na kosu papirja.