Glavni junak v disciplini Rubikova kocka je na tokratni zadnji tekmi v sezoni, ki je potekala na Osnovni šoli Koseze, kocko sestavil v 12,18 sekunde. O zmagovalcu odločajo povprečja poskusov, Blažev najhitrejši poskus sestavljanja kocke pa je znašal 10,63 sekunde.

Končni vrstni red državnega prvenstva 2014 v disciplini Rubikova kocka pa je videti tako: 1. Blaž Dobravec 400 točk (max. izkupiček), 2. Rok Glinšek 158 točk, 3. Staš Zupanc 129 točk. Tekmovalci lovijo najboljši čas skozi celotno četrtletje (ne glede na število tekem), 100 točk prinese zmaga posameznega četrtletja.

Rekorderji so ...
Rekord v posamičnem hitrostnem tekmovanju v Sloveniji sicer drži Jure Gregorc, ki mu je uspelo Rubikovo kocko sestaviti v 8,27 sekunde. Gregorc je s časom 10,46 sekunde pri nas tudi rekorder v povprečju - od petih poskusov najboljšega in najslabšega rezultata ne upoštevajo, iz drugih pa izračunajo povprečen čas.

Najhitrejši na svetu je v posameznem sestavljanju Nizozemec Mats Valk s 5,55 sekunde, v povprečju pa Feliks Zemdegs s 6,54 sekunde.

Madžar zakrivil magično kocko
Rubikovo kocko je leta 1974 izumil madžarski izumitelj, kipar in profesor arhitekture Erno Rubik. Kocka je plastična in jo sestavlja 26 (plus eno nevidno jedro) manjših kock, ki se vrtijo okoli po navadi nevidnega jedra.

Vsaka izmed devetih vidnih kvadratnih ploskvic na strani Rubikove kocke je pobarvana z eno od šestih barv. Ko je kocka razrešena, ima vsaka stran Rubikove kocke svojo barvo. Vrtenje vsake ploskve dovoljuje, da se manjše kocke razporedijo na več različnih načinov. Izziv uganke je vrniti kocko v svoje izvirno stanje, kjer je na vsaki strani kocke vseh devet manjših kock enako pobarvanih.

Sprva se je imenovala magična kocka, maja 1980 pa so jo preimenovali v Rubikovo kocko. Skupaj z izpeljankami naj bi prodali več kot 300 milijonov takšnih kock.